english  
domov o nas novice kontakt novičarska lista
 
  Domov  /  Zanimivo  /  Transhipno
   
 
 
Pot k sebi (9)
Nevrovadba
Transhipno (8)
Spirala življenja (8)
Prosto potapljanje kot meditacija (3)
Zanimivo - Transhipno

Fenomeni holotropnih stanj zavesti: nadčutne zaznave
 

V holotropnih stanjih zavesti so pogosti paranormalni, jasnovidni, parapsihološki pojavi, ki jih običajno obravnava parapsihologija, v manjši meri pa tudi antropologija in primerjava religij. Vsi ti pojavi so še vedno precej kontroverzni, saj presegajo omejitve običajne zaznave časa in prostora, ter kršijo do nedavnega znane zakone narave – z novimi teorijami v fiziki pa tudi paranormalni pojavi postajajo razumljivejši in v mejah mogočega.

Fenomeni jasnovidnosti, izventelesnih zaznav ipd. se lahko dogodijo tudi v normalnem stanju zavesti, vendar so mnogo pogostejši v holotropnih stanjih. Najverjetneje je to posledica tega, da imamo v naši zavesti vgrajenih veliko verjetij o neobstoju takšnih pojavov in predsodkov o tovrstnih pojavih; poleg tega pa je najmočnejše verjetje, da je to dosegljivo le redkim izbrancem, kar je popolnoma napačno verjetje. Ti fenomeni so dostopni vsakomur od nas. Tako kot za vsako drugo dejavnost pa potrebujemo nekaj zaupanja, volje, želje in treninga, da jih osvojimo.

Najpogostejše nadčutne zaznave so: telepatija – direktni dostop do misli, ki jih misli druga oseba. Tu ne gre za to, kaj se nam zdi, da druga oseba misli, temveč za direktno branje misli, brez uporabe besed, neverbalnih namigov, ki ga lahko tudi enostavno preverimo. Najbolj očitno branje misli se mi je zgodilo povsem nepričakovano, ko sva z možem pohajkovala po neobljudenih koncih naših prelepih Alp. Najprej sem dobila misel, takoj nato jo je moj mož izrekel in to se je kar nekaj časa ponavljalo in bilo je prav zabavno. Ni torej iz trte zvit rek, da v „tišini gora lahko slišiš lastne misli,“ pa ne samo svojih, očitno tudi misli koga drugega. Naslednji pojav je psihometrija, pri kateri lahko skozi določen predmet ugotovimo lastnosti ali usodo osebe, ki ji je ta predmet pripadal. Splošno znano je, da ljudje, ki so razvili te sposobnosti, pomagajo kriminalistom pri iskanju pogrešanih oseb. Podobno je z jasnovidnostjo, kjer lahko natančno napoveste prihodnje dogodke na drugem koncu sveta v tem trenutku, ne da bi imeli dostop do običajnih sredstev komunikacije. Ta pojav je še posebno zanimiv, saj jasno kaže, da je naša običajna zaznava in razumevanje časa in prostora zelo naivna in omejena. Podobna jasnovidnosti je tudi intuicija. Pri intuiciji presežemo običajno linearno in logično (vzroki in posledice) razmišljanje in povežemo naenkrat elemente, ki so se prej zdeli nezdružljivi. Na ta način naredimo v trenutku kvalitativni preskok in nov vpogled na star problem. Intuicija se običajno deli na intuicijo, ki je vezana na razmišljanje, na čustva in občutenje.

Še nekoliko bolj skrivnostni so pojavi psihokineze – to si lahko ogledate pri znanem zdravilcu Zdenku Domančiću in vseh njegovih učencih. Vendar s tem, da nam je postala nekoliko bolj domača, ni prav nič bolj jasna. Vsakič, ko mi uspe nekoga „upogniti“ ali premakniti list rastline, se v meni prebudi skeptik, ki pravi – saj to ni mogoče.

Izventelesne zaznave in astralne projekcije označujejo pojave, kjer zavest izstopi iz telesnih omejitev in prosto potuje po prostoru, lahko tudi zelo daleč in pri tem točno zaznava okolico in dogodke, ki jih je naknadno mogoče preveriti in potrditi njihovo resničnost. Tovrstna zaznava postaja del treninga prostih potapljačev - športnikov, saj so dolge apnee zelo naporne in stresne. Prosti potapljači so najprej začeli doživljati te pojave povsem spontano, pri globokih potopih ali dolgih statikah (zadrževanje diha v mirovanju, kjer je potrebno čim bolj zaobiti refleksno željo po vdihu). Zaradi uspešnosti pristopa pa so naknadno razvili metode kako to tudi natrenirati. Izventelesne zaznave so zelo pogoste tudi pri ljudeh, ki so bili že klinično mrtvi, pa so vseeno preživeli, in nam lahko poročajo, kako poteka umiranje in kaj se zgodi po smrti. V štirih desetletjih resnega znanstvenega dela na tem področju se je nabralo že toliko primerov in pričevanj, da so znanstveniki sedaj že posplošili vzorec umiranja: zavest zapusti telo, pred očmi umirajočega se v nekaj sekundah odvrti celotno življenje, z etično moralnimi uvidi, nato potovanje skozi tunel v močno svetlobo, kjer čaka višja zavest.

Izventelesne zaznave kažejo na to, da zavest lahko deluje tudi neodvisno od fizičnega telesa in da zavest verjetno preživi smrt. Vse kaže, da fizična smrt zavesti ne dezintegrira, da ta obstaja še naprej – vsaj še nekaj časa. Raziskave dr. Newtona o življenju zavesti ali duše med življenji kaže tudi na to, da je reinkarnacija zavesti možna. Dr. Stanislava Grofa sem nagovarjala, da bi primerjali njegov DNK in DNK mumije nesrečnega meniha iz Pečorajske Lavre, ki ga je dr. Grof prepoznal kot eno svojih reinkarnacij, vendar dr. Grof ne verjame, da imata zavest in fizično telo skupni izvor. Po drugi strani, pa nova odkritja o DNK jasno kažejo na njeno kvantno, nelinearno, nelokalno naravo in sklopitev s subtilnim poljem (pojav fantoma DNK). Kar odpira možnost, da je DNK nekakšna vez med psihičnim in fizičnim, če ta dualnost sploh obstaja. Po mojem mnenju je ločevanje na fizično, psihično in vzročno zopet le ena od naših globoko vtisnjenih verjetij, ki jih sprejemamo brez kritične presoje. Že v luči spoznanj kvantne fizike je jasno, da so ti trije aspekti le tri pojavnosti ene in iste stvari. Težko se je otresti prepričanj, ki so stara že tisočletja. Novi poizkusi na DNK so na primer pokazali, da lahko s pravilno kodiranim  elektromagnetnim poljem (frekvenčna modulacija in modulacija optične sučnosti) oživimo že mrtva – mrtva, in ne speča – semena. To nakazuje na dejstvo, da je DNK tisti prvi ohranjevalec in promotor informacije v telesu, ki zagotavlja, da je živ organizem sposoben v svojem sistemu ohranjati nizko entropijo (na račun povečane entropije v okolici, seveda) in tako biti živ. Moje mnenje je, da je ravno DNK vez med t.i. fizičnim in reinkarnirajočo se zavestjo. Znano je, da se hude rane dobljene v prejšnjih življenjih v obliki znamenj, fizičnih bolečin ali bolezni kažejo tudi v nadaljnjih življenjih, kar bi lahko bil eden od dokazov za to, saj močn ačustva, bolezni ali poškodbe izzovejo aktivnosti različnih genov. Po drugi strani pa je s teorijo DNK-ja kot nosilca informacije zavesti težko pojasniti medrasno reinkarniranje... Vprašanj je seveda vedno več kot odgovorov, vendar je že samo iskanje odgovorov dovolj zabavno, da me to dejstvo nikdar ne potre. Mogoče ste že sami opazili, da več kot veste o nekem pojavu, več vprašanj se odpira in ko že mislite, da ste prišli do konca, se vam odpre nov nivo, nov pogled, ki zopet terja nova iskanja in odgovore. Zabavno, mar ne!

Opozoriti pa moram na kar pogosto napako, ki jo dejajo (delamo) pri iskanju holotropnih stanj: iskanje fenomenov kot so zgoraj opisane nadčutne zaznave. Večinoma to počnemo, ker imamo napačno predstavo, da bomo na ta način pridobili neko skrivno moč (prevlado nad drugimi). Na srečo je tu mati Narava zopet vgradila močno zavoro. Dokler ne opravimo, preko holotropnih ali katerihkoli drugih terapij dovolj očiščenja in zdravljenja svoje duše/duševnosti, toliko časa so nam ti fenomeni nedosegljivi ali pa le zgolj kratko trajajoči slučajni pojavi. Zavedati se moramo, da je iskanje holotropnih stanj iskanje poti k notranjemu očiščenju in osebni rasti in nikakor in pod nobenim pogojem ni to iskanje moči ali občutka večvrednosti!

Pomembna predpostavka (ki je bila že neštetokrat praktično potrjena) vseh holotropnih terapij je, da povprečna oseba v naši Zahodni kulturi deluje daleč pod svojimi zmožnostmi in potenciali. To osiromašenje je posledica poistovetenja le z majhnim delom tistega kar zares smo. Identificiramo se z fizičnim telesom in svojim Egom. Ta iluzija pa pripelje do tega, da izgubimo svojo avtentičnost, da živimo nezdravo, nezadovoljujoče življenje, ki nas vodo v razvoj psihičnih in psihosomatskih motenj. Kaj in kdo v resnici smo lahko delček po delček odkrivamo preko holotropnih terapij.

Zavedati se moramo, da so pojavi, ki jih danes še vedno označujemo kot paranormalni, paranormalni le zaradi tega, ker se ne skladajo z našim trenutnim pogledom na svet. Skozi prosto potapljanje, meditacijo in Holotropic BreathworkTM sem izkusila že toliko zgoraj naštetih fenomenov, da popušča celo moj zelo vztrajni in racionalni notranji Cenzor. Vesela sem, da smo zasnovali metodologijo prostega potapljanja, ki holotropna stanja in njihove fenomene približa vsakomur. Ko bomo sposobni v naši zavesti narediti kvalitativni preskok in vključiti te pojave vanjo, bodo ti pojavi, namesto paranormalni, postali normalni. Predvsem moramo sprejeti dejstvo, da je naša običajna zavest zelo omejena zaradi gore predsodkov in verjetij, ki so tako močna, da jih sploh nikoli ne postavimo pod vprašaj. Dojeti moramo, da so transpersonalna doživetja enako realna, čeravno ne enako običajna, kot t.i. realnost v kateri živi večina nas, večino (budnega) časa. Ko bomo sprejeli, da smo zmožni zaznave, ki ni vezana na naših pet čutil, bodo ti pojavi postali del vsakdana, tako kot je danes običajno barvno gledanje...

Da ne bo vse skupaj izzvenelo kot prazno teoretiziranje ali kot pobožne želje, bom v naslednjem prispevku podala nekaj enostavnih vaj s katerimi lahko trenirate svoje, za enkrat še, paranormalne sposobnosti. Pa srečno, do naslednjič!

Mojca Studen

Modra misel

Zdravljenje pride le preko spoznaj, ki peljejo človeka preko sebe in preko njegove povezanosti z egom.

C.G. Jung

 
  nameni, cilji | zanimivo | pogosta vprašanja | novičarska lista | slovar izrazov  
 
  OSTANIMO POVEZANI     |  2010 © Most-si d.o.o. Vse pravice pridržane KAZALO STRANI | AVTORJI