english  
domov o nas novice kontakt novičarska lista
 
  Domov  /  Zanimivo  /  Transhipno
   
 
 
Pot k sebi (9)
Nevrovadba
Transhipno (8)
Spirala življenja (8)
Prosto potapljanje kot meditacija (3)
Zanimivo - Transhipno

Nadčutne zaznave - intuicija
 

Eden od najbolj uporabnih fenomenov holotropnih stanj zavesti, ki spada v nadčutne zaznave je intuicija. Omogoča nam uvide, ki niso podrejeni linearni logiki in običajnemu načinu razmišljanja. Intuicija je pravzaprav temelj za vsa nadaljnja raziskovanja, saj skozi vaje za intuicijo pravzaprav treniramo naše “mišice” za nadčutne zaznave in sprejemanje doživetij in spoznaj holotropnih stanj zavesti. Tako bomo najprej začeli z vajami v intuiciji, še prej pa:

 

Nekaj pojasnil in opozoril za na pot

 

Običajno svet zaznavamo skozi pet ozkih rež: vid, sluh, tip, okus, voh in od teh je vid običajno daleč najdominantnejše čutilo s katerim raziskujemo svet okoli sebe, pa tudi znotraj sebe. In te ozke reže skozi katere spuščamo vase vtise o zunanjem svetu nam govorijo, da je svet sestavljen iz trdnih predmetov, ki padajo vedno na tla, da smo ločeni od naše okolice, da je čas nekaj absolutnega in teče le v eno smer, da je prostor tridimenzionalen, raven... Vsa ta opažanja je v elegantni matematični obliki in lepo fizikalno razlago pred več kot tristotimi leti zapisal slavni matematik, fizik, filozof pa tudi ezoterik in alkimist - Issac Newton - v svojem dandanes najbolj znanem delu Philosophiae naturalis principia mathematica (tu so tudi slavni Newtonovi zakoni, ki kravžljajo živce naši mladini).

To je bil eden največjih triumfov logičnega uma in zametek pogleda na svet, ki v večini primerov kroji usodo tega sveta še dandanes. Naj pojasnim. Večino znanstvenega polja še vedno razmišlja o svetu na newtonsko kartezijanski način. T. i. logični um, znanstvena presoja in nujna materialistična kategorizacija predmetov, živih bitij in pojavov je potisnila vse, kar se ne sklada z materialističnim pogledom na svet, v „ilegalo“. Tako tudi nadčutne zaznave, skupaj z intuicijo spadajo pod nalepko „pobožne želje zablodelega uma“. Izvirni greh pri tem ima vsekakor veliki Sigmund Freud, saj je pod vtisom velikih uspehov, takrat, moderne znanosti, tudi sam hotel (in mu je tudi uspelo) kategorizirati duševne motnje in odkriti njihov vzrok. To je bilo storjeno v newtonovskem duhu, kjer je vsaka duševna motnja kot nekakšen trden, samosvoj delec s točno določenimi lastnostmi, izvorom in seveda načinom zdravljenja. Njegove zasluge za razvoj vede o človeški duševnosti so neznanske, vendar pa ostaja dejstvo, da od njegovih odkritij mineva že stoletje, da so v tem času mnogi psihologi in psihiatri prišli do spoznanja, da je njegov sistem nepopoln in nezadovoljiv, vendar so bili ti ljudje večinoma diskreditirani in potisnjeni na stran, tako da je uradna doktrina še vedno zelo „freudovska“. To je približno tako, kot če bi po odkritju kvantne mehanike še kar naprej vztrajali na Newtonovi mehaniki. Ali če bi po odkritju splošne teorije relativnosti fiziki še kar naprej trdili, da sta prostor in čas absolutna in da je prostor še kar naprej kartezijansko raven.

 

Poglejmo si kakšne posledice ima ta strogo materialistično/racionalno usmerjen pogled na našo zavest. Psihiatri so in še označujejo vsakršno stanje zavesti, ki ne spada pod „normalno“, za bolezensko, oziroma lepše rečeno moteno. (Že tu nastane zelo velik problem, ker kaj je normalno še ni uspelo nikomur definirati.) Tako se obravnava tudi ljudi, ki gredo mogoče skozi t,i. dvig kundalinija ali so v katerikoli drugi obliki duhovne krize, kot bolnike in se jih zdravi s kemikalijami in v skrajni fazi zapre v „primerne“ ustanove. Obstajajo tudi cele knjige in neštete znanstvene razprave o tem katero duševno motnjo je imel Jezus Kristus, Frančišek Asiški, Albert Einstein, Vincent van Gogh, James Jojce... Torej večino velikih umov, ki so spreminjali pogled na svet spada med, blago rečeno, „trčene“. Mozart in Wagner, ki sta svoja največja dela pisala kot narek neke višje sile, avtomatsko, sta bila torej, po klasifikaciji moderne psihiatrije, blodnjava uma, potrebna resnega zdravljenja z ustreznimi zdravili. Edino sprejemljivo je, če smo „z nogami trdno na tleh“ in slepo verjamemo, da je tisto kar pride skozi petero ozkih rež in se v možganih interpretira v divji približek, ki ga imenujemo realnost, kot edino, sveto, neizpodbitno resnico. Da je tak pogled na svet in človeško zavest zelo ozek nam kaže moderna in malo manj moderna fizika in astronomija na eni strani, na drugi strani pa sodobne raziskave zavesti in delovanja možganov oziroma celotnega živčnega sistema človeka, na čelu z raziskavami holotropnih stanj zavesti.

 

Moderna fizika opisuje svet dosti drugače, pravzaprav se zelo približuje mističnim izročilom Ved, Tantre, sufizma, Kabale... Tudi moderni fiziki so prišli do kozmične praznine, iz katere se vse poraja – do t.i. absolutnega vakuuma oziroma polja ničte točke iz katerega energija/delci nenehno nastajajo in se vanj ponovno vračajo. Znani fizik (katerega imena se žal ne spomnim več) je dejal, da je celotno vesolje le fluktuacija niča. Ta izjava je bila pravzaprav povzetek celotne teorije o inflacijskem vesolju. Zanimivo je, da lahko v točno določenem holotropnem stanju to prvotno, vse prežemajočo praznino, ki je polna možnosti in pomenov (mogoče ste tu opazili tipično lastnost opisovanja holotropnih stanj – na prvi pogled niso logična), občutimo in razumemo direktno. Fizikalna odkritja, ki so mogoče trenutno najbolj zanimiva za nas (za razlago holotropnih stanj in njihovih fenomenov, kot so nadčutne zaznave) so: pojavi nelinearne optike in kršenje načela kavzalnosti in lokalnosti.

 

S tema novimi odkritji in koncepti v razlagi ustroja sveta okoli nas lahko vsaj delno pojasnimo nadčutne zaznave, ki so mogoče v holotropnih stanjih. V „normalnem“ stanju zavesti so naši možgani:

  1. zelo neizkoriščeni, deluje le nekaj odstotkov možganov,

  2. ločeni na dve hemisferi, ki med seboj ne komunicirata,

  3. v visokofrekvenčnem beta stanju, ki

zaznamuje ozko usmerjeno pozornost, koncentracijo, vzburjenje, kognitivne procese, pozornost. Višje frekvence beta območja zaznamujejo jezo, strah, anksioznost, pretiran občutek ločenosti in osamljenosti... V naši moderni družbi je absolutno dominantna je leva polovica možganov, desna je skoraj neaktivna. In to je tudi razlog zakaj „zahodnjaki“ delimo med seboj približno enako podobo o svetu, ki ji potem rečemo realnost. Dejstvo je, da sta možganski hemisferi fundamentalno različni in da nedejavnost ene ne moremo nadomestiti z večjo dejavnostjo v drugi hemisferi. Tako je naša zaznava sveta in kategorizacija močno odvisna od delovanja naših možganov. Enak vhodni impulz tako lahko sproži v dveh možganih povsem različni vtis in/ali odziv. Nevrolog Iain McGilchrist je podal opis kakšna bi bila naša „realnost“, če bi zares uporabljali samo levo polovico možganov: svet bi bil gomila drobirja, katerega edini pomen bi bil njegova trenutna uporabnost. Naša pozornost bi bila ozko usmerjena na posamezne delčke, z vedno večjo specializacijo in vedenjem vedno več o vedno manjšem delčku realnosti. Sestavljali bi kognitivne modele, ki bi se zdeli bolj realni kot pa realnost sama. Sebe bi zaznavali kot popolnoma ločene od okolja in drugih ljudi, prevladovala bi tekmovalnost, izkoriščanje vsega in vsakogar, ki je na voljo, ustvarile bi se stroge hierarhije in brezosebni svet. Vam zveni znano?

 

Ljudje, ki bi uporabljali večinoma le desno polovico ne bi bili sposobni analize in izražanja skozi jezik. Znali pa bi najti povezave med stvarmi in dogodki, svet okoli nas bi videli kot eno z nami in sebe kot popolnoma integrirani del celote. Sposobni bi bili videti dejanja in ljudi v njihovi enkratnosti. Uživali bi v umetnosti, boli zelo empatični, saj bi razumeli povezanost in ekologija sploh ne bi bila vprašanje. Ljubezen do bližnjega bi bila podprta z močno intuicijo in komunikacijo na subtilnem nivoju, ki presega fizične omejitve telesa. Takšen način gledanja na svet je bolj podoben svetu starih kultur ali t.i. primitivnih kultur.

Bi se lahko odrekli tehnološkemu napredku in vsem igračam in blagostanju, ki ga nam je prinesel? Bi se lahko vrnili „nazaj k naravi“? Mogoče pa se nam ni potrebno odpovedati tehnologiji, znanosti, … če bi bili sposobni uporabljati obe možganski polovici in če bi ti dve delovali usklajeno. In to ni znanstvena fantastika, naši možgani so, dokazano, sposobni tega in pripravljeni na to. Naši možgani so pravzaprav t.i. kvantni računalnik. In ne samo naši možgani. Celotno naše bitje, dokler živimo, je makroskopski kvantni pojav. Vendar, vrnimo se nazaj k možganom. Naši možgani so sposobni kvantne koherence na makroskopski ravni, kar pomeni, da za delovanje možganov ne velja načelo kavzalnosti ali lokaliziranosti in v tem načinu delovanja, ko obe hemisferi delujeta uravnovešeno, sinhronizirano in med njima poteka izmenjava informacij so možgani sposobni zajemati informacijo iz polja akaše (kot ga je definiral Ervin Laszlo) in tako tudi nadčutne zaznave niso več skrivnost ali „prazne marnje“.

 

Vendar vas opozarjam: ko boste doživljali holotropna stanja in odkrivali njihove potenciale naj vas nikar ne zanese prvotno navdušenje. Nikar ne pričnite razlagati vsem okoli sebe kaj ste odkrili, ker:

  1. je jezik, ki je namenjen opisovanju običajnega pogleda na svet ni neprilagojen opisovanju povsem drugačnega sveta in

  2. lahko izpadete v očeh „normalnih“ ljudi kot blebetavec, ki se mu malo „trga“ in govori nelogično, nerazumljivo,

  3. je praktično nešteto možnih interpretacij kaj ste zares doživeli, saj ste vstopili v povsem neznani teritorij, kjer običajna pravila in zakoni ne veljajo več – novih pa (še) nimate.

Zelo priporočljivo pa je, da najdete osebo s katero se lahko odkrito pogovorite in zaupate svoja nenavadna doživetja (večinoma tudi čustveno zelo močna in izčrpljujoča), ker le tako boste lahko ostali na trdnih tleh in boste še naprej sposobni delovati v „normalnem“ svetu. Holotropna stanja zavesti so namreč telo resna stvar in z njimi se ni dobro igračkati ali pristopati lahkomiselno.

 

 

Primer: Sedaj že nekaj časa prakticiram vaje v intuiciji ponoči. Prvič, ker me čez dan moja hčerkica in vsakdanje obveznosti popolnoma zaposlijo in drugič, ker se ponoči kolektivna dnevna zavest umakne kolektivnim sanjskim pokrajinam in je tako lažje uiti primežu kolektivne „normalne“ zavesti. No torej nazaj k primeru. Po vaji v ozemljitvi, čiščenju in polnjenju energijskega telesa sem se spomnila moje predzadnje izkušnje v Holotropic Brethworku, ki je bila dokaj zahtevno potovanje in učenje sprejemanja same sebe takšne kot sem in še naprej, popolnega sprejemanja ljudi okoli sebe in brezpogojne ljubezni. V vaji me je zanimalo kako sem prišla do teh spoznanj in kako obdržati vsa ta spoznanja in zmožnost popolnega sprejemanja, popolne odprtosti in ljubezni tudi v normalni zavesti. Nekaj časa sem se ukvarjala s to mislijo na racionalnem nivoju, nato sem vstopila v hipnotično stanje in se prepustila vodenju svoje podzavesti. Najprej je prišla ideja, da moje energijsko jajce ni zaprto in da vrh glave iz njega vodi energijska nit. OK, sem pomislila – mogoče grem do t.i. osme čakre, vendar me je neka sila potegnila naprej, daleč naprej, po mojem občutku nekam gor in kmalu so se moji niti pridružile še druge niti in tako naprej v celo deblo – občutek sem imela – vsega človeštva. Na nekem nivoju smo vsi povezani, smo vsi eno – to sem tam jasno čutila. Bila pa je še ena zanimiva podrobnost. To deblo je bilo na vrhu gladko odrezano in je nekako „viselo v zraku“. Ob pogledu na to me je obšla nekakšna žalost, oziroma neizpolnjeno hrepenenje. Naknadno sem si to razlagala kot našo odrezanost od izvora, vendar je bila to čista racionalizacija za katero ne vem koliko je zares povezana z mojo izkušnjo. Nekaj časa sem ostala v tem skupnem deblu in uživala. Potem se mi je utrnila misel, da grem pogledat še v drugo smer. Dol. Ja, zakoreninjeni smo v Zemljo, del nje smo, njeni otroci, za večno povezani z njo pa naj si to priznamo ali ne. One je zares naša Velika Mati. Nič pretresljivega – boste, mogoče, rekli. To smo prebrali in slišali že stokrat. Vendar to zares občutiti in razumeti popolnoma s celotnim bitjem je nekaj povsem drugega kot slišati, prebrati ali debatirati o tem... No, to je ena od vaj v intuiciji.

 

Interpretacija intuitivnega spoznanja: Zgoraj opisani primer lahko interpretiramo naivno in rečemo, da smo spoznali, da ima vsak človek na vrhu glave ali na vrhu Aure energijsko vrv, ki povezuje vse ljudi in vse te energijske vrvi se srečajo nekje nad oblaki (če gremo še nekoliko dlje, bi rekli na nebu in še nekoliko dlje v nebesih)... Naivnost interpretacije sem nekoliko poudarila, vaša domišljija ji lahko doda še tisoče nians.

Bolj sofisticirana interpretacija, ki se naslanja na misli večne filozofija (perennial phylosophy) in moderna spoznanja o ustroju sveta bi bila naslednja: možgani so idejam, občutkom in čustvom skonstruirali slike, ki so jim na nekem nivoju ustrezale in so jih na nek način ilustrirale. Kje, kako, na kašen način obstaja povezanost vseh ljudi ni mogoče z gotovostjo trditi, vendar se da to občutiti. Da smo vezani na Zemljo in del nje je trivialna ugotovitev – predstavitev z energijsko vezjo je seveda le prijetna ilustracija in konkretizacija na nivoju tri dimenzionalne zavesti. Itn. z možno vključitvijo 11dim. vesolja kot ga pozna teorija strun ali fraktalne geometrije...

Potem obstaja, verjetno, še elegantna matematična interpretacija...

 

Nam je kaj bolj jasno za kaj pravzaprav gre. Ne! Ker uvidi, kot je zgornji, potrebujejo drugačen jezik in način razmišljanja kot pa je naš linearni newtonsko kartezični um. In tega jezika in načina razmišljanja še nismo razvili. Interpretacije so sicer koristne za t.i. kognitivno integracijo, oziroma, da pomirimo naš Ego in ukoreninjen pogled na svet in si lahko mirno rečemo, ja saj z mano ni nič narobe, saj lahko to kar sem doživel/a tudi razložim in integriram v svojo zavest. Vendar lahko resnično razložim le takrat, ko ponovno vstopim v svet, kjer so, med drugim tudi, izven telesne zaznave, kot je tudi intuicija, dovoljene.

 

Praktična vrednost doživetij, ki jih prinesemo iz holotropnih stanj zavesti

 

Vse tiste, ki pričakujete, da bodo dobili posebne moči, da bodo lahko obvladovali ljudi, si zaželeli tono zlatih palic pred vati in se bo to zgodilo, da boste imeli nadnaravne moči, … moram razočarati. Holotropna stanja zavesti vam ponujajo le to, da boste bolje razumeli sebe, ljudi okoli sebe in kakšen je v resnici svet v katerem živite. Skozi ta raziskovanja boste, verjetno, postali bolj ljubeči, odprti do soljudi, ostalih živih bitij, narave nasploh. Mogoče boste razvili intuitivnost in nadčutne zaznave do te mere, da boste ljudi, pa tudi ostalo stvarstvo dojemali in občutili na bolj direkten, pristen način, ki vam bo tudi omogočil bolj direktne in pristne odnose. Običajno ljudje, ki so res predani iskanju zmožnosti naše zavesti, zavestno izberejo preprosti način življenja, z globokim ekološkim čutom, predvsem pa globoko empatijo do bližnjih. Spotoma boste verjetno prišli do spoznanja, da ste predvsem energetsko bitje (elektromagnetno bije) in da je zdravje in zdravljenje v vaših rokah, oziroma v vašem stanju zavesti. In ker se boste zavedali, da ste enakovredni vsakomur, boste sposobni velike empatije do vsakogar in prenesti svoje dobro počutje tudi na drugo osebo, če bo ta oseba to pripravljena sprejeti. Do sveta okoli sebe ne boste več nasilni, zavedali se boste, da je toliko resnic kolikor je ljudi na svetu in nobena od njih ni boljša in bolj prava. Začutili boste kaj je to prava duhovnost oziroma transpersonalna izkušnja in vam je ne bo več treba iskati v praznih ritualih organiziranih religij...

Fenomeni holotropnih stanj kot so nadčutne zaznave so zanimive in imajo dostikrat svojo praktično vrednost v tem smislu, da nam omogočajo videti svet okoli sebe v drugačni luči, da smo sposobni večjega razumevanja in občutenja. Nadčutne zaznave imajo tudi svoje pasti, saj lahko vodijo v duhovni narcisizem, ali obsesivno iskanje teh zaznav in dejanski pobeg iz realnosti. Vaje, ki sledijo so namenjene igrivemu raziskovanju sebe in svojih zmožnosti, ter spoznavanju sebe in ljudi okoli sebe. Predvsem pa temu, da smo sposobni bolje, bolj integrirano in celostno delovati v tej realnosti v kateri trenutno živimo.

Mojca Studen

Nadaljevanje prihodnjič...

 

Modra misel

Teles ni mogoče
izdelovati,
a telesnost
se da čutiti.

Duš ni mogoče
popravljati
a psiho
se da zbuditi.

Duha ni mogoče
proizvajati,
a duhovnost
se da zbuditi.

Elizabeth S. Lukas

 
  nameni, cilji | zanimivo | pogosta vprašanja | novičarska lista | slovar izrazov  
 
  OSTANIMO POVEZANI     |  2010 © Most-si d.o.o. Vse pravice pridržane KAZALO STRANI | AVTORJI