english  
domov o nas novice kontakt novičarska lista
 
  Domov  /  Zanimivo  /  Spirala življenja
   
 
 
Pot k sebi (9)
Nevrovadba
Transhipno (8)
Spirala življenja (8)
Prosto potapljanje kot meditacija (3)
Zanimivo - Spirala življenja

2012 in človeška usoda Konec sveta ali revolucija zavesti? 1. del
Avtor: dr. Stanislav Grof 

1. del

naprej na 2. del

 

Od leta 1987, ko je Jose Argüelles izdal knjigo The Mayan Factor: Path Beyond Technology, in je laični javnosti predstavil davno prerokbo o koncu dolgega majevskega koledarja, ki se je pričel 11. avgusta 3114 p.n.š. in se konča 21. decembra 2012, je slednji datum postal tema mnogih člankov, knjig, konferenc in prihajajočega filma z naslovom 2012. Podobne prerokbe o koncu Velikega cikla lahko najdemo v mnogih drugih kulturah in verskih skupnostih: Hopi, Navajo, Čerokezi, Apači, Irokeška zveza, stari Egipčani, Kabalisti, Essenes, šamani inkovskega plemena Q`ero, podsaharsko pleme Dogon in avstralski Aboridžini.

 

Majevska prerokba o koncu kozmičnega cikla, Petega sveta, je bila, razen nekaj izjem, razlagana (oziroma napačno razlagana) kot apokalipsa krščanskih fundamentalistov, predvsem milijonov ameriških kristjanov, ki verjamejo bodo tokrat v tem globalnem potopu izkusili »blaženost« in se bodo združili z Jezusom. Ljudje s takšno predstavo ne poznajo originalnega in začetnega pomena besede apokalipsa (grško Ἀποκάλυψις Apokálypsis), ki ne pomeni uničenje, pač pa »dvig pajčolana«, oziroma »razodetje«. Nanašala se je na razkritja nekaterih skrivnosti za večino prebivalstva, ki so bile dostopne le privilegiranim. Vzrok napačne interpretacije besede apokalipsa je verjetno v frazi “apokálypsis eschaton”, ki dobesedno pomeni "razodetje ob koncu æona, ali dobe."

 

Namen te konference je iskanje radikalno drugačne, bolj optimistične interpretacije majevske prerokbe – kot prerokba, ki se nanaša na konec sveta kot ga poznamo: svet, v katerem prevladuje neukročeno nasilje, nenasitna pogoltnost, egotistične hierarhije vrednot, pokvarjene inštitucije in korporacije ter nerešljiv konflikt med organiziranimi religijami. Namesto napovedi fizičnega uničenja materialnega sveta, se lahko majevska prerokba nanaša na smrt in ponovno rojstvo in masovno notranjo preobrazbo človeštva. Da lahko ti dve ideji raziskujemo moramo odgovoriti na dve važni vprašanji. Najprej, kako so lahko stari Maji pred dva tisoč leti napovedali kakšna usoda čaka človeštvo v enaindvajsetem stoletju? In drugo: ali se kažejo kakršnekoli indici, ki nakazujejo, da je trenutno moderna družba, oziroma bolj specifično industrijska civilizacija, na robu psihične in duhovne transformacije? V nadaljevanju bom poskušal odgovoriti na ta vprašanja.

 

Majevska prerokba, ki se nanaša na zimski solsticij leta 2012 ima pomembne astronomske dimenzije. Pred dva tisoč leti so prvotni Maji formulirali globoko galaktično kozmologijo. Ker so bili odlični opazovalci, so ugotovili, da se vsako leto na zimski solsticij sonce počasi pomika proti poravnavi z galaktično osjo. To gibanje je posledica tako imenovane precesije - „opotekanje“ rotacijske osi Zemlje. Maji so zaključili, da se bodo največje spremembe kozmičnih razsežnosti zgodile prav v času te ugodne poravnave Sonca in galaksije (njunih naklonov osi, op. prev.). To je dogodek, ki se zgodi le vsakih 25 920 let, ki je tudi obdobje v katerem se ekvinokcij pomakne skozi vseh dvanajst zodiakalnih znamenj. C.G. Jung je v svoji knjigi Aion in še nekaterih svojih drugih delih, uporabil izraz „Platonski mesec“, da se točka pomladnega enakonočja pomakne skozi eno od konstelacij sideričnega zodiaka (približno 2160 let ) in termin „Platonsko leto“ za dokončanje celotnega zodiakalnega cikla.

 

Astronomi predklasične majevske kulture imenovane Izapa so iznašli koledar Dolgega štetja, ki je vseboval trinajst baktunov, ki so določali čas, ko bo kozmična poravnava optimalna – december 2012 po Kristusu. Kulturna zapuščina Majev vsebuje kamnite monumentalne skulpture na katere je preko vklesanih glifov in podob, prenesena prerokba, ki se nanaša na to pomembno poravnavo. Zgornja dejstva tudi pojasnjujejo zakaj mora tej konferenci prisostvovati tudi John Major Jenkins, ki je porabil dvajset let za študij arheoloških zapisov Majev, da bi razumel njihov prvotni pomen (Jenkins 1998, 2002). Ali pa Robert Sitler, ki je živel kar veliko časa z sodobnimi Maji in nam lahko ponudi globoke uvide v njihovo kulturo (2006). Prav tako je jasno, da lahko priznani astrolog in zgodovinar Richard Tarnas, prispeva bistveno k temi te konference (Tarnas 2006).

 

Moje področje študija zadnjih petdeset let pa je raziskovanje neobičajnih stanj zavesti, oziroma bolj specifično, raziskovanje podkategorije teh stanj, ki sem jih poimenoval kot holotropna. Ta sestavljena beseda dobesedno pomeni „orientirati se proti celostnosti“ ali „pomikati se proti celostnosti“ (iz grškega »holos" = celoto in "trepein" = se gibljejo v smeri nečesa) . To so med drugim tudi stanja zavesti, ki so jih šamani novinci izkušali med svojimi krizami incijacije. In prav ta stanja zavesti so nato vzbujali tudi pri svojih klientih. Stare in predindustrijske kulture so uporabljale ta stanja zavesti v obredih prehoda in v svojih zdravilnih obredih. Prav tako so ta stanja opisovali mistiki in ljudje, ki so bili iniciirani v skrivnosti procesa smrti in ponovnega rojstva. Prav tako so se v kontekstu vseh velikih religij razvili obredi, ki vključujejo holotropna stanja zavesti; na primer v hinduizmu, budizmu, taoizmu, islamu, židovski veri in krščanstvu (Grof 2000, 2006).

 

Manj očitno je in zahteva nekaj razlage, kako raziskave na področju neobičajnih stanj zavesti lahko osvetlijo problem prerokbe Majev. Ključni dejavnik pri tem je, da so bili močni zavest razširjajoči
obredi ("tehnologije svetega") pomemben del kulture Majev. Imamo bogato slikovno gradivo ohranjen na stelah, skulpturah in keramiki majev, ki v ta namen prikazuje uporabo mehiškega kaktusa pejotla (Lophophora williamsii), magičnih gob (Psilocybe mexicana ali coerulescens, ki je Indijancem znana kot Xibalba ali teonanacatl) in kožni izcedek krastače Bufo marinus. Dodatni rastlinski izvlečki, ki so jih uporabljali so izvlečki semena violičnega lepega slaka (Ipomoea violacea), ki ga Indijanci imenujejo ololiuqui, Salvia divinatorum, divji tobak in fermentirano pijačo, narejeno iz drevesa Lonchocarpus longistylus in medu.

 

Močna in za maje specifična tehnika vstopa v spremenjena stanja zavesti je bilo obilno pušščanje krvi, ki so ga povzročili z kirurškim nožičem, narejenim iz bodice morskega goloba, obsidiana ali kremena. Prebadali so jezik, učesne mečice ali genitalije (Schele and Miller 1986, Grof 1994).. Ritualno puščanje krvi je odprlo izkustveno področje, ki je običajno dosegljivo le tik pred samo biološko smrtjo. Maji so uporabljali simbol Vizionarske kače za iskušnjo, ki jo je vzpodbudilo krvavljenje in šok. Simbol Vizionarske kače predstavlja kontakt med vsakdanjikom in svetom bogov in svetih prednikov, ki naj bi se pojavili v njihovi viziji nadnaravnih področij. Nožič so dojemali kot sveti objekt z nadnaravno močjo, ki jo je poosebljalo Prebadajoče božanstvo.

 

Zaradi izjemne pomembnosti, ki so jo imele tehnologije svetega v kulturi Majev, je smiselna predpostavka, da so vizionarske izkušnje, ki so jih inducirali preko teh tehnologij igrale pomembno vlogo in navdih pri oblikovanju prerokbe za leto 2012. Torej je povsem upravičeno, da pogledamo na to prerokbo skozi prizmo modernih raziskav zavesti.

 

V holotropnih stanjih zavesti je mogoče dobiti globoka razodetja, ki se nanašajo na vrhovni vzorec ustroja vesolja, ki ga ustvarja kozmična inteligenca tako izjemnih razsežnosti, da je močno preko naše vsakdanje omejene zmožnosti predstavljanja. Posamezniki, ki so izkusili holotropna stanja, vključno z mano, včasih poročamo o globokih razsvetljujočih vpogledih v ustvarjalno
dinamiko Kozmosa. Bolj specifično, psihedelični pionir Terrence McKenna opisuje v svojem predgovoru h knjigi Johna Majorja Jenkinsa Mya Cosmogenesis 2012, da je dobil svoje uvide o prerokbi 2012 v svoji terapiji z megičnimi gobami.

 

Posamezniki, ki so imeli takšna globoka razodetja, so nenadoma razumeli, da kar se dogaja v materialnem svetu se oblikuje in informira preko arhetipskih principov, bitij in dogodkov, ki obstajajo v dimenzijah realnosti, ki so nedosegljive naši običajni zavesti. Ti posamezniki prav tako vidijo, da je dinamika arhetipskega sveta sistematično korelirana z gibanji planetov, njihovo kotno soodvisnostjo in pozicijo glede na (skoraj) nepremično zvezdno ozadje. To nas navaj k popolnoma drugačnemu razumevanju astrologije, njenega izvora in njene velike pomembnosti. Posameznikom s takšnimi uvidi je postalo jasno, da je astrologija vir globalne zajemne vizije delovanja Kozmosa in ne dolgočasno kopičenja posameznih opazovanj korelacije med dogodki v svetu in nebesnimi telesi.

 

 

Richard Tarnas je v svojem več kot tridesetletnem delu pridobil impresivne in prepričljive dokaze za obstoj sistematične korelacije med arhetipskim svetom, dinamiko nebesnih, in
psihološko in zgodovinsko pomembnimi procesi in jih je predstavila v svoji prelomni
in revolucionarni knjigi Cosmos and Psyche (Tarnas 2006). Rikova astrološka raziskovanja so bila primarno osredotočena na gibanje planetov, vendar pa obstajajo astrološki sistemi, ki se veliko ukvarjajo z zvezdami stalnicami; izkušnje v holotropnih stanjih zavesti razodevajo, da sta oba aspekta astrološkega poudarka enako pomembna.

 

Pomemben aspekt holotropnih stanj zavesti je, da presegajo ozek linearni časovni okvir in omogočajo videti dogodke v vesolju na kozmični, astronomski skali. V vsej svoji veličini, časovne skale kot so majevski koledar dolgega štetja ali veliko platonsko leto, pa so v primerjavi z nekaterimi drugimi vizionarskimi izkušnjami precej skromni, kot na primer časovne skale, ki jih najdemo v tantrični znanosti, ki se ukvarja z milijardami let (številke, ki se ujemajo s predvidevanji moderne kozmologije) ali časovne razsežnosti o katerih govori hindujska religija in mitologija; kalpe ali dnevi Brahmana, ki se prav tako štejejo v milijardah let. Vizije starodavnih majevskih vidcev bi torej lahko s pomočjo „tehnologij svetega“ zlahka dosegle mnogo stoletij v prihodnost.

 

Majevska prerokba, ki se nanaša na galaktično poravnavo omejena na astronomska opazovanja in astrološke napovedi; močno je prepletena tudi z mitologijo, s tem kar je C. g. Jung imenoval arhetipska domena kolektivnega nezavednega. Na primer majevski vidci so imenovali decembrski solsticij „Kozmični oče“ in Mlečno cesto „Kozmično mati“. Zamislili so si tudi središče galaksije, v katerega so moderni astronomi postavili gromozansko črno luknjo, kot njen ustvarjalno in uničevalno maternico. Čas galaktične poravnave je torej čas svete poroke – hieros gamos – med Ženskim in Moškim principom.

 

V letu 2012 bo naše Sonce pripotovalo na rob kozmičnega oblaka prahu, znanega kot Velika temna razpoka (Great Dark Rift), ki leži vzdolž Mlečne ceste in se zdi kot da deli njeno svetlobo na dve poti. Maji so imenovali to temno razpoko Xibalba Be (Pot v podzemlje) in so ga videli kot kraj rojstva in smrti ter smrti in ponovnega rojstva. Za njih je bil to porodni kanal Kozmične matere ustvarjalke, ko bo decembrsko Sonce v solsticiju leta 2012 ponovno rojeno. To je bil tudi kraj smrti, ker je vhod v podzemlje, pokrajini mrtvih in nerojenih. Te asociacije očitno niso bile posledica vsakdanjih fantazij in domišljije Majev, projicirane na nočno nebo, temveč rezultat globokega razumevanja neposredne povezave med arhetipskim svetom in nebesnimi teles in procesi.

 

Prerokba Majev ima tudi pomembno mitološko povezavo v zgodbi junaških dvojčkov: Hunahpu and Xbalanque, ki so jih bogovi smrti povabili, da obiščeta podzemlje Xibalba in igrata z njimi majevsko igro z žogo. Gospodarji Xibalbe so jih postavljali pred mnoge preizkušnje in brata sta jih vse premagal, na koncu umrla in so ponovno rodila kot Sonce in Luna (ali po nekaterih razlagah kot Sonce in Venera). Del zgodbe, ki se zdi zlasti pomemben je bitka dvojčka z demonsko ptico Vucub-Caquix ("Sedem-Ar"); ta ptič je ošaben, sebičen, in impulzivni vladar, ki se pretvarja, da je Sonce in Luna sveta somraka vmesnega sveta med nekdanjim in današnjim svetom. Zdi se, da predstavlja ego arhetip, ki je prevladujoče na koncu cikla. Sedem Ar ima arhetipske vzporednice v Novi Zavezi – vladar zveri na koncu časa znano tudi kot Antikrist.

 

Hunahpu in Xbalanque porazita Sedem-Ara in mu vzameta njegove zobe (instrument nasilja), njegovo bogastvo, in njegovo moč. S tem, olajšata vstajenje svojega očeta, Hunahpuja, pravičnega vladarja, ki predstavlja nesebično božansko zavest, ki je celostno; kaže skrb za vsa bitja, in svoje politične odločitve temelji na prihodnjih generacijah, ali - kot pravijo Indijanci – upošteva kako bodo njegove odločitve vplivale na sedem naslednjih generacij.

 

Raziskave holotropnih stanj zavesti – psihedelične terapije, Holotropno dihanje, in delo s posamezniki v "duhovni stiski" – so veliko prispevale k razumevanju mitologije. Miti se pogosto štejejo kot plod človeške domišljije, podobno kot so sodobne fantastične zgodbe in drame. Vendar pa je delo C.G. Jung in Josepha Campbella prinesel radikalno novo razumevanje mitologije. Po mnenju teh dveh dveh temeljnih mislecev, miti niso fiktivne zgodbe o dogodivščinah namišljenih oseb v neobstoječih pokrajinah in s tem samovoljni izdelki posamične človeške domišljije. Miti izvirajo v kolektivnem nezavednem človeštva in so manifestacije prvobitne organizacijskih načel naše psihe in vesolja, ki jih
Jung imenuje arhetipi (Jung 1976).

 

Modra misel

Oseba ni niti stvar, niti proces, temveč odprtina, oziroma prostor skozi katerega se lahko udejanji absolutno.

Ken Wilber

 
  nameni, cilji | zanimivo | pogosta vprašanja | novičarska lista | slovar izrazov  
 
  OSTANIMO POVEZANI     |  2010 © Most-si d.o.o. Vse pravice pridržane KAZALO STRANI | AVTORJI