Zanimiva dejstva o našem umu, osebnostni strukturi ...
Mehiška zdravilka in pesnica:
»Ozdravi se s sončno svetlobo in luninimi žarki. Z zvokom reke in slapov. Z zibanjem morja in prhutanjem ptic. Zdravi se z meto, nimom in evkaliptusom. Sladkaj vse to s sivko, rožmarinom in kamilico. Objemi se s kakavovim zrnom in kančkom cimeta. Namesto sladkorja daj ljubezen v čaj in jo pij, ko se zazreš zvezde. Ozdravi se s poljubi, ki ti jih daje veter in objemi dežja. Stoj močo z bosimi nogami na tleh in z vsem, kar iz tal izhaja. Vsak dan bodi pametnejši, ko poslušaš svojo intuicijo in glej na svet s čelom. Skači, pleši, poj, da boš živel srečneje. Zdravi se z lepo ljubeznijo in se vedno spomni ... ti si zdravilo. "
Nivoji zdravja (oz. zavesti) so ključni za razumevanje, kako posamezniki izražajo ljubezen ali na drugi strani slo po moči in kako to vpliva na njihov osebnostni in duhovni razvoj.
Na visokih nivojih psihičnega zdravja in duhovnega razvoja, posamezniki pri vsakem tipu dosegajo stanje, kjer je ljubezen njihov glavni vodilni princip. Moč je v tem stanju podrejena ljubezni in služi kot orodje za krepitev dobrega ter podporo rasti drugih in sebe. Osebe na teh nivojih so notranje stabilne, iskrene in avtentične.
Na primer: Enka (Perfekcionist): Ljubezen izraža skozi sočutno prizadevanje za izboljšanje sveta. Njena moč se kaže v zavzetosti za resnico in pravico, vendar to počne iz prostora ljubezni, ne potrebe po nadzoru.
Dvojka (Pomočnik): Ljubezen je osnova za nesebično dajanje in skrb za druge. Moč dvojke na teh nivojih izvira iz njene sposobnosti globoke povezanosti in podpore.
Ostali tipi podobno prehajajo iz iskanja potrditve k iskreni ljubezni, kjer so njihova dejanja vodena iz želje po prispevanju, ne pa iz potrebe po nadzoru ali validaciji.
Na srednjih nivojih posamezniki balansirajo med ljubeznijo in potrebo po moči. Včasih se osredotočajo na povezovanje in negovanje, včasih pa čutijo potrebo po potrditvi, vplivu in nadzoru. To notranje nasprotje povzroča konflikt, saj si prizadevajo za ljubezen, vendar jim občutki negotovosti ali strahu preusmerjajo pozornost na iluzijo moči.
Na primer: Trojka (Dosežkar): Na teh nivojih trojka ljubi uspeh, ker ji daje občutek vrednosti in ljubljenosti, vendar lahko začne loviti moč in ugled, da bi se počutila pomembno. To vodi do neskladja med njenim resničnim jazom in javno podobo.
Štirka (Individualist): Štirka želi edinstveno ljubezen, vendar lahko začne občutiti, da moč prinaša potrditve. Njena notranja bitka se odvija med tem, da izrazi svojo edinstvenost iz ljubezni ali pa iz potrebe po izstopanju in vplivu.
Šestka (Zvesti skeptik): Šestka si želi varnosti, kar pogosto enači z ljubeznijo. Ko pa se čuti ogroženo, se lahko obrne k avtoritativnim figuram za moč in varnost, kar jo oddalji od avtentičnih povezav.
Na nizkih nivojih posamezniki uporabljajo moč in kontrolo kot obrambo pred občutki ranljivosti in ljubezni. Takrat se bojijo, da bi ljubezen prinesla bolečino, negotovost ali odvisnost, zato si prizadevajo za moč in kontrolo kot način, da se zaščitijo pred bolečino. Namesto povezovanja se zapirajo vase, uporabljajo manipulacijo ali agresijo in se zatečejo k vedenjem, ki jih varujejo pred resničnimi občutki ljubezni in ranljivosti.
Na primer. Osmeka (Izzivalec): Na nizkih nivojih se osemka zateka k surovi moči, kontroli in manipulaciji, da bi zaščitila svoje občutljivo jedro. Namesto da bi se odprla ljubezni, si prizadeva za nadzor in dominacijo, saj se čuti varnejša, ko ima situacijo pod nadzorom.
Sedmica (Entuziast): Sedmica na teh nivojih beži pred bolečino in neprijetnimi čustvi, kar preprečuje resnične povezave. V želji po užitkih in novih izkušnjah ustvarja lažen občutek moči, nadzora nad usodo in svobode, vendar je to le izogibanje ljubezni in ranljivosti.
Petka (Opazovalec): Petka išče moč v obliki znanja in distance. Na nizkih nivojih je prepričana, da ljubezen prinaša preveč odvisnosti in ranljivosti, zato se raje umakne v intelektualno nadvlado in čustveno izolacijo.
Na visoki stopnji zavesti vsak tip Enneagrama prepozna, da resnična moč izvira iz ljubezni, ker ljubezen temelji na povezanosti, skromnosti, odprtosti, medsebojnem spoštoavanju in podpori. Na teh nivojih zavesti se posamezniki zavedajo, da je ljubezen tista, ki vodi do prave moči — moči, ki ne potrebuje nadzora, potrditve ali vpliva, ampak je sama po sebi stabilna, prisotna in pristna.
Na poti osebne rasti se posamezniki z različnih nivojev zavesti prebijajo od moči, ki jo uporabljajo kot obrambni mehanizem, k ljubezni kot temelju njihovega delovanja. Ko se premikajo med nivoji, opuščajo potrebo po zunanji moči in postajajo vedno bolj pristno povezani z ljubeznijo, ki izvira iz njihovega notranjega bistva.
Strokovna revija Psychiatria Danubina je junija objavila rezultate obsežne raziskave, ki je zajela 1002 Slovenca o pogostosti razdraženosti in živčnosti pri Slovencih. Če na kratko povzamem ugotovitve: razdraženost in živčnost sta pogosti in veliki zdravstvi težavi Slovencev. Kar 38 % Slovencev ima tovrstne težave! Po živčnosti in razdražljivosti prednačijo ženske, starejši in ljudje s kroničnimi obolenji. Med njimi jih je največ z osnovnošolsko izobrazbo. Toliko o statistiki.
Verjetno ste že med branjem postali malo razdraženi in živčni in ste si rekli, seveda, kdo pa v današnjih slovenskih političnih, ekonomskih, socialnih razmerah lahko ostane miren!
Vendar – tudi živčnosti in razdraženosti se lahko izognemo v večini primerov in to z dokaj preprostimi tehnikami.
Na primer: Ena od teh tehnik je tako preprosta, da jo lahko vadite kar med jedjo, ko pretikate televizijske kanale, ko si umivate zobe, ko vrtnarite... Pri vseh enostavnih opravilih, enostavno uporabljate svojo ne-dominantno roko. Če ste desničar si torej umivate zobe, jeste, ... z levico. Samokontrole se učimo enostavno tako, da jo treniramo: v tem primeru se upirate potrebi po uporabi dominantne roke.
Samo-kontrola je ena od bolj fascinantnih vidikov človeškega vedenja, zato znanstveniki tudi pogosto obravnavajo v svojih študijah.
Poglejmo si kako je bila zasnovana študija, ki je ocenjevala uspešnost zgoraj opisane tehnike uporabe ne-dominantne roke kot trening samokontrole. V raziskavi je sodelovalo 70 študentov, ki so dva tedna uporabljali zgoraj opisano tehniko. Pred pričetkom raziskave so izpolnili vprašalnik agresiji in nivojih jeze.
Študente so nato razdelili v dve skupini: v skupino, ki je tehniko izvajala in na kontrolno skupino. V naslednjih dveh tednih, je aktivna skupina dobila navodila, da izvajajo samokontrolo pri vsakdanjih opravilih z uporabo ne-dominantne roke čim večkrat na dan.
Po dveh tednih so vsi študentje prišli nazaj v laboratorij, da sodelujejo v dveh eksperimentalnih nalogah, katerih namen je bil izzvati jezo in agresivno vedenje - in raziskovalcem pomagajo izmeriti, kako uspešen je bil trening.
Najprej so vsi udeleženci raziskave dobili nalogo, da predstavijo svoje življenjske cilje popolnemu neznancem preko video klepeta. Študentom so povedali da naj bi jim ta neznanec dal konstruktivne povratne informacije. V resnici je bil cilj neznanca, da izzovejo jezo: namesto pravih povratnih informacij, so bili študentje deležni njegovih žaljivk in jeze. Takoj zatem so študenti odgovorjali na vprašanja o njihovih nivojih jeze, kot odziv na neprimerno obnašanje nezanca.
Nato je sledil prekrit test agresivnega vedenja: študenti so dobili navodila, naj igrajo tekmovalno igro proti istemu žaljivemu tujcu. Če zmaga študent, lahko kaznuje žaljivega tujca z močnim zvokom belega šuma. V resnici je bila igra narejena tako, da so študenti vedno zmagali. Raziskovalci pa so merili glasnost in dolžino belega šuma, ki so jo namenili tujcu, kot mero za raven agresije.
Manj jeze, več zadovoljstva je povezano s sposobnostjo samo-kontrole
Glavna ugotovitev raziskave: Manj jeze, več zadovoljstva je povezano s sposobnostjo samokontrole. Upoaba tehnike ne-dominantne roke je učinkovita.
Po tem, ko so bili študentje deležni žaljive povratne informacije so tisti, ki so izvajali trening samo-kontrole, bili veliko manj jezni kot študentje iz kontrolne skupine.
In ko so raziskovalci preučevali le študente z visokim rezultatom iz Vprašalnika agresivnosti, je bila razlika še bolj očitna. Naravno agresivni ljudi, ki niso izvajali tehnike samo-kontrole, so večinoma podajali bolj agresivne odmerke hrupa, kot je normalno pričakovano; ampak naravno agresivni ljudje, ki so vadili tehniko samo-kontrolo niso pokazala nobenega neobičajno agresivnega vedenje.
Seveda lahko preprosto tehniko uporabe ne-dominantne roke povežemo s čuječnostjo. Namesto avtomatskega obnašanja postanemo pozorni na svoje obnašanje, smo avtomatično bolj čuječi (tu in zdaj), kar pomeni, da s to preprosto tehniko vadimo ne samo samo-kontrolo, temveč tudi samo-opazovanje, ki je osnova za mirno uravnovešeno življenje brez pozunanjanja problemov preko besa in razdražljivosti.
Za trening čuječnosti in dviga tolerančnega praga si lahko pomagate z redno uporabo VelosimedNevrovadbe.
Znanstveniki so ugotovili, da zadostuje že 10 min vaje v čuječnosti na dan, da so že v 8 tednih vidne pozitivne spremembe v delovanju možganov.
Izvorni članek o raziskavi: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0092656611000250#sthash.GQMJgsBD.dpuf
"(Včasih) se boste soočili z nenadnim in pretresljivim spoznanjem, da ste popolnoma nori. Vaš um je kričeča, blebetava norišnica na kolesih, ki se spuščajo po hribu, popolnoma brez nadzora in brezupa. Niste bolj nori kot včeraj. Tako je bilo vedno vendar nikoli niste tega opazili. " —Henepola Gunaratana
Spoštovani, verjetno se strinjate, da ni nič slabše od tega, da ležite budni ponoči, ker ne morete ustaviti svojih misli in skrbi.
Premlevate dogodke dneva, s poudarkom na tem, kaj bi se še lahko zgodilo jutri, nervozno opazujete kako mineva dragoceni čas, ki je sicer namenjen spanju in počitku, dokler se ne spravite v stanje tako visoke napetosti in "zživciranosti", da imate občutek, da nikoli ne boste zaspali...
Tukaj je preprost terapevtski namig, ki ga pogosto predpisujemo pri ljudeh, ki jih rado skrbi oziroma radi skrbijo: kar še naprej naj skrbijo.
Seveda ta nasvet prihaja z opozorilom.
Vaše skrbi morate vključiti v vaš dan. Rezervirajte si posebnih 15 ali 20 minut tokom dneva, ki jih boste namenili svojim skrbem. Najbolje je, da je to vsak dan ob istem času.
Prav tako je pomembno, da takrat napišite vaše skrbi v svoj dnevnik. Natančno opišite, kaj je kar vas skrbi, kako ste zaskrbljni, ... intenzivno in non stop naj vas skrbi ta čas, ki ste si namenili svojim skrbem. Svoj um naravnajte tako, da je rezervirani čas res namenjen skrbem, potem pa naj vas ne skrbi več tisti dan, saj vas bo lahko ponovno skrbelo naslednji dan ob isti uri.
Razlog za ta manever je dvojni – nočne skrbi postanejo navada in s tem poskrbite, da ta navade preskoči v drug del dneva, ko je to normalno, ko bedite.
In drugič, raziskave ugotavljajo, da ta manever, ko si skrbno zapisujete skrbi ob določenem času dneva na čuden način tudi briše skrbi.
Viri: 1.Hawkes, G., Houghton, J., Rowe, G. (2009). Risk and worry in everyday life: Comparing diaries and interviews as tools in risk perception research. Health, Risk & Societ. 11(3). 209-230.