Nasvet Marije Sabine,



V obdobju, ko številni duhovni pristopi spodbujajo pobeg iz resničnosti, me vleče, da znova postavim vprašanje: kaj pravzaprav pomeni duhovna rast? To, kar sledi, je del razmisleka iz mojega aktualnega pisanja...

Resnična duhovna rast ni vzpon – temveč poglobitev.

V času, ko je duhovnost vse bolj prežeta s transcendentalnimi obljubami, s svetlimi vizijami, »višjimi frekvencami« in izven-telesnimi stanji, pogosto pozabljamo na njen osnovni namen: soočenje z resnico o sebi. V jeziku 3D-Enneagrama bi lahko rekli, da se večina t. i. »duhovnih praks« dogaja v odcepljenem prostoru med kognitivnim centrom (T) na ravni Mene in emocionalnim centrom (f) na ravni Jaz – kjer self-proces ustvarja virtualni občutek razsvetljenja brez korenine v realnem telesnem in relacijskem izkustvu.

Namesto transformacije se pogosto dogaja subtilna oblika narcističnega pobega. Namesto da bi prepoznali lastne obrambne mehanizme, si nadenemo podobo prebujenega jaza – ki je v resnici le sofisticirana halucinacija self-procesa, ki si lasti izkušnje, jih interpretira kot dokaze napredka, in jih uporablja za utrjevanje občutka posebnosti.

Resnična duhovna pot se ne začne z »vzpenjanjem« v višje sfere, temveč z zmožnostjo ostati prisoten v nelagodju, v razpokah, v notranji disonanci med impulzom Jaz-pola (npr. bolečim čustvenim ali instinktivnim gibanjem) in prepovedjo Mene-pola (npr. moralnim idealom, introjektom o tem, kdo bi morali biti).

Če praksa ne poglablja tvoje zmožnosti za avtentičen stik z drugimi – za iskreno relacijsko navzočnost, ki vključuje tudi konflikt, sram, odpore in ranljivost – potem ni pot k celovitosti, ampak anestetik. Ne vodi k razpadu iluzije ega, ampak jo subtilno utrjuje.

To ni obsodba. Je povabilo. K vpogledu v nevidno motivacijo, ki se skriva pod »duhovnim iskanjem«. K poštenemu vprašanju: Ali postajam bolj celovit/a? Ali se samo še bolj perfidno izogibanja občutkom, ki me bolijo? Uporabljam »duhovnost« kot iskanje razburljivih izkušenj?...

Duhovnost v svoji bistveni obliki ni vzhičenost. Je proces razkrinkavanja. Začne se tam, kjer se konča idealizacija svetlobe. Kjer se ne beži več pred temo, ampak jo vključimo kot del stvarnosti. Tam, kjer smo pripravljeni opustiti ideal sebe – in začeti živeti v stiku s tem, kar je, kar v resnici smo.

Ljubezen – v svoji najgloblji obliki – ni čustvo. Je sposobnost ostati v odnosu s tistim, kar ni jaz. Je sposobnost prenesti napetost med Jaz-polom in Mene-polom, ne da bi zbežali v interpretacijo, kontrolo ali pomiritev. Ljubezen je kapaciteta za relacijsko zdržnost.

To je merilo duhovne poti. Ne število videnj. Ne občutek miru po seansi. Ampak: Koliko resnice sem pripravljen/a prenesti? Koliko odgovornosti sem pripravljen/a nositi? In koliko svojih notranjih laži sem pripravljen/a odkriti in mogoče tudi odložiti?

To ni lahka pot. Je pa resnična. In ko halucinacija self-procesa (ega) razpade, ostane nekaj bolj svetlega kot vsaka vizija: utelešena resnica, ki se ne skriva več.

Iskanje moči kot Senca Ljubezni in nivoji Enneagrama

Nivoji zdravja (oz. zavesti) so ključni za razumevanje, kako posamezniki izražajo ljubezen ali na drugi strani slo po moči in kako to vpliva na njihov osebnostni in duhovni razvoj.

Visoki nivoji (1-3): Ljubezen kot temeljna narava

Na visokih nivojih psihičnega zdravja in duhovnega razvoja, posamezniki pri vsakem tipu dosegajo stanje, kjer je ljubezen njihov glavni vodilni princip. Moč je v tem stanju podrejena ljubezni in služi kot orodje za krepitev dobrega ter podporo rasti drugih in sebe. Osebe na teh nivojih so notranje stabilne, iskrene in avtentične.

Na primer: Enka (Perfekcionist): Ljubezen izraža skozi sočutno prizadevanje za izboljšanje sveta. Njena moč se kaže v zavzetosti za resnico in pravico, vendar to počne iz prostora ljubezni, ne potrebe po nadzoru.

Dvojka (Pomočnik): Ljubezen je osnova za nesebično dajanje in skrb za druge. Moč dvojke na teh nivojih izvira iz njene sposobnosti globoke povezanosti in podpore.

Ostali tipi podobno prehajajo iz iskanja potrditve k iskreni ljubezni, kjer so njihova dejanja vodena iz želje po prispevanju, ne pa iz potrebe po nadzoru ali validaciji.

Srednji nivoji (4-6): Ljubezen v konfliktu z močjo

Na srednjih nivojih posamezniki balansirajo med ljubeznijo in potrebo po moči. Včasih se osredotočajo na povezovanje in negovanje, včasih pa čutijo potrebo po potrditvi, vplivu in nadzoru. To notranje nasprotje povzroča konflikt, saj si prizadevajo za ljubezen, vendar jim občutki negotovosti ali strahu preusmerjajo pozornost na iluzijo moči.

Na primer: Trojka (Dosežkar): Na teh nivojih trojka ljubi uspeh, ker ji daje občutek vrednosti in ljubljenosti, vendar lahko začne loviti moč in ugled, da bi se počutila pomembno. To vodi do neskladja med njenim resničnim jazom in javno podobo.

Štirka (Individualist): Štirka želi edinstveno ljubezen, vendar lahko začne občutiti, da moč prinaša potrditve. Njena notranja bitka se odvija med tem, da izrazi svojo edinstvenost iz ljubezni ali pa iz potrebe po izstopanju in vplivu.

Šestka (Zvesti skeptik): Šestka si želi varnosti, kar pogosto enači z ljubeznijo. Ko pa se čuti ogroženo, se lahko obrne k avtoritativnim figuram za moč in varnost, kar jo oddalji od avtentičnih povezav.

3. Nizki nivoji (7-9): Moč kot obramba pred ljubeznijo

Na nizkih nivojih posamezniki uporabljajo moč in kontrolo kot obrambo pred občutki ranljivosti in ljubezni. Takrat se bojijo, da bi ljubezen prinesla bolečino, negotovost ali odvisnost, zato si prizadevajo za moč in kontrolo kot način, da se zaščitijo pred bolečino. Namesto povezovanja se zapirajo vase, uporabljajo manipulacijo ali agresijo in se zatečejo k vedenjem, ki jih varujejo pred resničnimi občutki ljubezni in ranljivosti.

Na primer. Osmeka (Izzivalec): Na nizkih nivojih se osemka zateka k surovi moči, kontroli in manipulaciji, da bi zaščitila svoje občutljivo jedro. Namesto da bi se odprla ljubezni, si prizadeva za nadzor in dominacijo, saj se čuti varnejša, ko ima situacijo pod nadzorom.

Sedmica (Entuziast): Sedmica na teh nivojih beži pred bolečino in neprijetnimi čustvi, kar preprečuje resnične povezave. V želji po užitkih in novih izkušnjah ustvarja lažen občutek moči, nadzora nad usodo in svobode, vendar je to le izogibanje ljubezni in ranljivosti.

Petka (Opazovalec): Petka išče moč v obliki znanja in distance. Na nizkih nivojih je prepričana, da ljubezen prinaša preveč odvisnosti in ranljivosti, zato se raje umakne v intelektualno nadvlado in čustveno izolacijo.

Pot od Moči k Ljubezni

Na visoki stopnji zavesti vsak tip Enneagrama prepozna, da resnična moč izvira iz ljubezni, ker ljubezen temelji na povezanosti, skromnosti, odprtosti, medsebojnem spoštoavanju in podpori. Na teh nivojih zavesti se posamezniki zavedajo, da je ljubezen tista, ki vodi do prave moči — moči, ki ne potrebuje nadzora, potrditve ali vpliva, ampak je sama po sebi stabilna, prisotna in pristna.

Na poti osebne rasti se posamezniki z različnih nivojev zavesti prebijajo od moči, ki jo uporabljajo kot obrambni mehanizem, k ljubezni kot temelju njihovega delovanja. Ko se premikajo med nivoji, opuščajo potrebo po zunanji moči in postajajo vedno bolj pristno povezani z ljubeznijo, ki izvira iz njihovega notranjega bistva.