Izberite jezik



O nas

Izvajamo klasične psihoterapije in terapije v hipnozi - hipnoterapije po zelo učinkoviti in hitri transpersonalni metodi.

Naš pristop je integralen - upoštevamo torej vse človekove vidike bitja in bivanja, ter transpersonalen - zavedamo se, da je vsakdanja zavest le majhen otoček sredi oceana celotne zavesti, ki je človeku dosegljiva in dojemljiva.

VelosiMed je skovanka iz dveh, pravzaprav treh besed . Koren veloci pomeni hiter/a. Med je skrajšava za meditacijo in medicino. Medicina v latinščini pomeni umetnost zdravljenja. Gre torej za dva pomena, ki se med seboj dopolnjujeta. Hitro v (globoko in učinkovito) meditacijo in hitra metoda v umetnosti zdravljenja/psihoterpije...

Vse metode, ki jih uporabljamo in učimo so namenjene temu, da se vsak posameznik nauči skrbeti zase in biti odgovoren zase in svoja dejanja, da moč odločanja o sebi in svojem zdravju vzame (ponovno) v svoje roke.

Maja Petrović Šteger

Maja has always been interested in the conditions, both societal and personal, of people seeing the world and coming to act in it in a different...

Maja Petrović Šteger <p>Maja has always been interested in the conditions, both societal and personal, of people seeing the world and coming to act in it in a different way.</p> <p></p> <p>As a a social anthropologist (PhD 2006), she has explored these interests through work in the anthropology of time, anthropology of the body, and of the mind and consciousness, as well as in political and medical anthropology. She uses a combination of ethnographic and experimental methods to understand individual and collective bodily and 'imaginal' practices in social contexts requiring, in some sense, fundamental transformation and healing.</p> <p></p> <p>Her personal journey with breathwork began in 2015. Having trained experientially in transpersonal and transgenerational therapy and psychology, and in expanded states of consciousness and Holotropic paradigm, Maja became a fully certified Holotropic Breathwork facilitator in early 2023.</p> <p></p> <p>As a freelance facilitator, she has been working at and offering support in Holotropic Breathwork®️workshops and GTT modules in Slovenia and Austria. Maja looks forward to continuing to explore breathing, and helping others to attend to everything unknown, unconscious, unthinkable and unacknowledged that may be sensed when we attend to our own breath. Her intention to this end is to support the growth and availability of Holotropic Breathwork in Europe and around the world.</p>

Marko Šifrar

Marko Šifrar received a degree in mathematical physics, where he also developed computer programming skills,...

Marko Šifrar <p><!--StartFragment-->Marko Šifrar<!--EndFragment--> received a degree in mathematical physics, where he also developed computer programming skills, which led him to program various simulations, data acquisition and processing, building automation, etc. When he became concerned about the human health, he soon discovered that there is no system as complex as a human, and that we are much more than a physical being. After learning some methods and healing techniques, he learned that the key part of a solid health is in each individual, and that brought him to Holotopic Breathwork. </p> <p>He first experienced Holotropic Breathwork in 2005. In the following years, by participating in workshops and working on himself, the idea to obtain a certificate matured. By gaining additional experience in organizing workshops and helping with guidance since 2010, he obtained the certificate of Holotropic Breathwork Practitioner <!--StartFragment-->in 2013<!--EndFragment-->. As a HB practitioner, he is guided by the power of awareness of the activation of the healing potential in each participant, which through holotropic breathwork leads to the necessary insights, healing, and consequently to the elimination of mental and/or physical problems.</p> <p>Marko was and still is quite into sports. He played and later coached basketball. For over 15 years he is involved with free diving in particular, and for over a decade with underwater sports in general as its president on a national level.<br></p>

Mojca Studen

Mojca first graduated from the Faculty of Physics, and from the School of Fine Arts - Sculpturing at the same time. From the beginning...

Mojca Studen spirala@velosimed.com <p>Mojca first graduated from the Faculty of Physics, and from the School of Fine Arts - Sculpturing at the same time.</p> <p><br>From the beginning of her high school years, she was interested in the boundaries and possibilities of human consciousness. She first sought answers in Sri Aurobindo's and Krishnamurti's ideas and philosophy. Through his ideas, she began to practice yoga, especially pranayama. She also began to learn about Buddhism and the practice of getting to know herself through meditation. A happy coincidence brought her into contact with Carlos Castaneda's books. At first, these were just interesting stories, beyond the boundary of the possible, fiction, and legend. Curiosity gave her no peace: she made decisions and attended seminars and workshops organized by Carlos Castaneda, Taisha Abelar, and Florinda Donner Grau. Legends thus became a reality or one of the possible realities.<br><br>The next step in learning about human consciousness was the study of transpersonal psychology and involvement in Grof Transpersonal Training and Transpersonal Hypnotherapy Institute. She has the good fortune that she draws her knowledge of transpersonal psychology directly from dr. Stanislav Grof. Stanislav Grof also mentoring her in her Holotropic Breathwork research.<br><br>She combined her knowledge of biophysics and transpersonal psychology into Neuro Training - technology that uses binaural tones in a unique way. It is designed as a gym for the brain. <br><br>The common thread of all her search is her hobby and passion: freediving. Through freediving, she learned many techniques of self-discovery and met and collaborated with many interesting people, such as dr. Natalia Molchanov and her soon Alexei Molchanov, dr. Oleg Bahtiarev ... Natalia showed her the way to find the balance between freediving as an extreme sport and freediving as an enjoyable activity that opens human consciousness. So they co-designed a free-diving program designed to do just that - Velosimed Freediving as Meditation.<br><br>Since 2008 she works as a transpersonal psychotherapist and organizes various holotropic work workshops.</p> <p><a href="https://www.researchgate.net/profile/Mojca-Studen">https://www.researchgate.net/p...</a></p> <p><a href="https://eurotas2023.com/relatore/mojca-studen/">https://eurotas2023.com/relato...</a></p>

Poslanstvo, cilji in naše sanje





















Teoretični in zgodovinski okvir

Terapevti v centru Velosimed radi verjamemo, da je naše delo smiselno:  da se svojih klientov dotaknemo na način, ki jim pomaga živeti boljše, srečnejše, bolj smiselno in polno življenje. Da se lahko počutijo bolj povezane z drugimi ljudmi in s svojim okoljem.

Da se naši klienti lahko odprejo nečemu večjemu kot "v koži zaprti ego", bodisi z ljubečo naklonjenostjo do otrok, zakoncev, prijateljev, v socialnih službah v okoljskem aktivizmu, pri reševanju ali izboljšanju enega samega življenja ...

Verjamemo, da je globoko notranje delo osnovna človekova potreba, želja po samoraziskovanju in razvoju leži v vsakem izmed nas, žal pa je pogosto včasih zatreti že v zgodnjem otroštvu. Veselje čutimo, ko vidimo, da oseba najde to pozitivno in čudovito željo po doseganju svojega najboljšega potenciala in potem, ko ta potencial uresniči v praksi in služi človeštvu, tudi delno kot posledica sodelovanja z nami.

To so mali čudeži psihoterapije.

Naše sanje se morda zdijo malo utopične, toda ker govorimo o sanjah, si bomo dovolili sanjati na veliko iz vidika psihoterapevta: najprej si želimo, da bi kot zahodna civilizacija lahko naredili temeljito samorefleksija, da vidimo, kako strupena in antihumanistična družba postajamo. Počasi smo si dovolili, da smo kot  družba zdrsnili do točke kjer je denar in dodaten dobiček postavlja pred človeške in humanistične vrednote. Rezultat je logičen: živimo v anti-humanistični družbi z veliko strahu, nevednosti in pohlepa, ki spodbujajo in ohranjajo tovrstno razmišljanje.

Zato sanjamo o družbi, ki bo lahko vključila vse, da ne bi bilo umetne delitve na umsko zdrave in norce, da bi bila družba sposobna podpirati in negovati vsakega posameznika, da se razvije, doseže svoj potencial. Da lahko vsak dobi priložnost, da najde mesto v družbi. In da bi bila naš kredo vsaj osnovne človekove pravice in spoštovanje vsega življenja na zemlji. Želimo si, da bi pohlep, tekmovalnost, szagledanost vase, nadomestili spoštovanje, sodelovanje, resnica, pravičnost, mir, ljubezen in nenasilje. Da bi te vrednote spet postale norma.

Read More

Skozi zgodovino so številni posamezniki in skupine potrjevali človekove vrednote, dostojanstvo in duhovne potrebe. Zavzeli so se proti ideologijam, prepričanjem in praksam, zaradi katerih so bili ljudje zgolj sredstvo za doseganje ekonomskih in političnih ciljev. Svoje sodobnike so opozorili, da je namen institucij služiti in spodbujati svobodo in moč svojih članov. V zahodni civilizaciji častimo čas in kraje, kot sta klasična Grčija, renesansa, razsvetljenstvo ... ko so tovrstne trditve smele biti izražene.

Humanistična in transpersonalna psihologija je sodoben izraz te stalne zavezanosti človečnosti in globoki empatičnosti do vsega kar človeško bitje je in do vseh njegovih še neodkritih potencialnosti. Njihuno sporočilo je odgovor na očrnitev človeškega duha, skozi beheviorizem in družbene vede. V prvi polovici dvajsetega stoletja sta v psihologiji prevladovali dve miselni šoli: biheviorizem in psihoanaliza. Nobena od teh ni priznala možnosti proučevanja vrednot, namenov, teženj in pomena kot elementov zavestnega obstoja. Čeprav so različne perspektive, kot je fenomenologija, imele nekaj omejenega vpliva, je bila splošna psihologija na splošno zajeta z mehanističnimi prepričanji biheviorizma ter biološkim redukcionizmom in determinizmom klasične psihoanalize.

Delo briljantnega Ivana Pavlova o ​​pogojenih refleksih (izvedene s strogimi laboratorijskimi kontrolami, empirično opazljivo in merljivo) je rodilo akademsko psihologijo pod vodstvom Johna Watsona, ki je dobila ime "znanost o vedenju/obnašanju" (v poznejši terminologiji Abrahama Maslowa " Prva sila "). Njen poudarek na objektivnosti je bil okrepljen z uspehom močnih metodologij, ki se uporabljajo v naravoslovju, in s filozofskimi premisleki britanskih empirikov, logičnih pozitivistov in operativcev, ki so vsi skušali uporabiti metode in vrednote fizikalnih znanosti za vprašanja človeškega vedenja. V tej nalogi je bilo doseženo dragoceno znanje (zlasti pri učenju in proučevanju čutov in zaznavanja). A če je bilo nekaj pridobljeno, se je tudi nekaj izgubilo: »Prva sila« je sistematično izključevala subjektivne podatke zavesti in veliko informacij, ki vplivajo na zapletenost človeške osebnosti in njen razvoj.

"Druga sila" je nastala iz freudovske psihoanalize in globinskih psihologij Alfreda Adlerja, Erika Eriksona, Ericha Fromma, Karen Horney, Carla GustavaJunga, Melanie Klein, Otta Ranka, Harryja Stacka Sullivana in drugih. Ti teoretiki so se osredotočili na dinamično nezavedno - globine človeške psihe, katerih vsebine, kot so zatrjevali, je treba integrirati z vsebinami zavestnega uma, da bi ustvarili zdravo človeško osebnost. Ustanovitelji globinskih psihologij so verjeli (z več različicami), da je človeško vedenje v glavnem odvisno od tega, kaj se zgodi v nezavednem umu. Torej, kakor so bihevioristi ignorirali zavest, ker so menili, da je zaradi njene bistvene zasebnosti in subjektivnosti nedostopna za znanstvene študije, so jo tudi globinski psihologi ponavadi obravnavali kot razmeroma površen izraz nezavednih nagonov.

" Predpostavka, ki je v današnji psihologiji nenavadna, je da ima subjektivno človekovo dođživljanje pomembno vrednost, ki je osnovna; da je ne glede na to, kako ga bodo označili in ocenjevali, najprej in najgloblje človeška oseba. ” Carl Rogers, 1962.

Konec petdesetih let se je začela oblikovati "tretja sila". V letih 1957 in 1958 sta na povabilo Abrahama Maslowa in Clarka Moustakasa v Detroitu potekala dva srečanja med psihologi, ki so želeli ustanoviti strokovno združenje, namenjeno bolj smiselni in bolj humanistični viziji. Razpravljali so o več temah, kot so Self, samoaktualizacija, zdravje, ustvarjalnost, notranja narava, bitje, postajanje, individualnost in pomen - za katere so verjeli, da bodo verjetno postale osrednja skrb novih pristopov k psihologiji. Leta 1961 se je pod pokroviteljstvom univerze Brandeis to gibanje uradno začelo kot Ameriško združenje za humanistično psihologijo. Prva številka časopisa za humanistično psihologijo je izšla decembra 1963 pod naslovom "Feniks".

Leta 1964 je bila v Old Saybrooku v zvezni državi Connecticut prva konferenca, zgodovinsko srečanje, ki je veliko prispevalo k določitvi značaja novega gibanja. Med udeleženci so bili psihologi, med katerimi so bili Gordon Allport, J.F.T. Bugental, Charlotte Buhler, Abraham Maslow, Rollo May, Gardner Murphy, Henry Murray in Carl Rogers ter humanisti iz drugih disciplin, kot so Jacques Barzun, Rene Dubos in Floyd Matson. Sogovorniki so se spraševali, zakaj se dve prevladujoči različici psihologije ne ukvarjata niti s človekom kot z edinstvenim bitjem niti z mnogimi resničnejšimi problemi človeškega življenja. Strinjali so se, da če bi psihologija postala več kot le ozka akademska disciplina, omejena s pristranskostmi biheviorizma, in če bi preučevala človeške lastnosti, kot so vrednote in samozavest, da bi te do sedaj spregledane lastnosti poudarila, bi lahko ponudila popolnejši koncept in izkušnjo o tem, kaj pomeni biti človek. Tako se je rodila *Tretja sila* v psihologiji.

Kmalu je bil izraz "humanistična psihologija" v splošni rabi. Odražal je veliko vrednot, ki so jih izrazili Hebrejci, Grki, renesančni Evropejci in drugi, ki so poskušali preučiti tiste lastnosti, ki so edinstvene za človeško življenje in ki omogočajo bistvene človeške pojave, kot so ljubezen, samozavest, odločnost, osebna svoboda, pohlep, sla po moči, krutost, morala, umetnost, filozofija, religija, literatura in znanost.

Abraham Maslow, Carl Rogers in Rollo May, ki so sodelovali na konferenci na Old Saybrooku, so tudi v naslednjih desetletjih ostali najbolj spoštovani intelektualni voditelji gibanja. Maslow je razvil hierarhično teorijo človeške motivacije, ki je trdila, da se lahko, ko so zagotovljene nekatere osnovne potrebe, pojavijo višji motivi za samoaktualizacijo. Rogers je uvedel terapijo, osredotočeno na človeka, ki trdi, da se notranje težnje po samoaktualizaciji lahko izražajo v terapevtskem odnosu, v katerem terapevt ponuja osebno skladnost, brezpogojno pozitivno spoštovanje in natančno empatično razumevanje. Tako sta Maslow in Rogers sprejela samoaktualizacijo kot empirično načelo in etično idejo. Njihova vizija človeške narave kot bistveno dobre je postala glavna tema gibanja "človeških potencialov", nekateri drugi humanistični psihologi pa so jo kritizirali kot neustrezen model človeške izkušnje.

Rollo May, Erich Fromm in Victor Frankl so predstavljali evropske tokove eksistencializma in fenomenologije, ki so postali vplivni v humanistični psihologiji, in poudarjali tragične vidike človeškega stanja. Njihove knjige so nudile trajno filozofsko perspektivo in prepotreben vpogled v vprašanja, ki vključujejo trajno prisotnost zla in trpljenja v svetu, naravo ustvarjalnosti, umetnosti in mitologije ter vrednost humanistike kot psiholoških virov. Humanistična psihologija je svoj vpliv širila v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen vpliv lahko razumemo s treh glavnih področij: 1) Ponudila je nov sklop vrednot za razumevanje človeške narave in človeškega stanja. 2) Ponudila je razširjen horizont raziskovalnih metod pri preučevanju človeškega vedenja. 3) Ponudila je širši nabor učinkovitejših metod v strokovni praksi psihoterapije.

Logično nadaljevanje in razvoj humanistične misli se je nadaljeval s transpersonalno psihologijo. Transpersonalno psihologijo v psihologiji imenujemo "Četrta sila"; v 1960-ih so jo začeli Abraham Maslow, Anthony Sutich in Stanislav Grof.

V resnici je transpersonalna psihologija krovni izraz, pod katerim se je razvila vrsta transpersonalnih perspektiv zaradi različnih poskusov povezovanja starodavnih modrosti s sodobnim znanjem. Vključuje na primer Jungovski tok, terapijo Jedrnega procesa, Assagiolijevo psihosintezo ..., dela s telesom, kot so Reichovsje metode, Rolfing, Feldenkraisova metoda, kraniosakralna tehnika ... eksperimentalno delo, kot je holotropno delo na splošno, širok spekter meditativnih praks in vseh tistih psihologij in psihoterapij, na katere vplivajo vzhodne kontemplativne tradicije Vedanta in budizem, sufijska in krščanska mistika, sistemi joge, meditacije in pozornosti, mistične šole in ezoterična gibanja, simbolni sistemi, kot je alkimija in še več.

Vse transpersonalne perspektive potrjujejo duhovni potencial ljudi, ki presega ego tako v višino kot v globino človeške psihe. Takšne perspektive priznava pomen holotropnih stanj zavesti, ki so jih tisoče let gojile tradicije, ki so jih do nedavnega tradicionalna psihologija in psihoterapija ignorirale.

V transpersonalni psihologiji torej ne gre le za razumevanje "okvare in popravila" ega ali za povrnitev zdravega delovanja v osebni ego. Njena glavna skrb je raziskovanje tistih vidikov zavesti in biti, ki so povezani z uresničitvijo najvišjega človeškega potenciala - potenciala, ki se sprosti, ko odkrijemo in razkrijemo izvor in globino lastnega Bitja. Ponuja nam priložnost, da prepoznamo in cenimo svojo resnično vrednost in vrednost vseh posameznikov, pravzaprav vseh oblik življenja.

(delno povzeto po Maureen O’ Hara)