"Imate moč nad svojim umom - ne nad zunanjimi dogodki. Spoznajte to in našli boste svojo moč." - Mark Avrelij
"(Včasih) se boste soočili z nenadnim in pretresljivim spoznanjem, da ste popolnoma nori. Vaš um je kričeča, blebetava norišnica na kolesih, ki se spuščajo po hribu, popolnoma brez nadzora in brezupa. Niste bolj nori kot včeraj. Tako je bilo vedno vendar nikoli niste tega opazili. " —Henepola Gunaratana
Čuden namig kako odpraviti nočne skrbi
Spoštovani, verjetno se strinjate, da ni nič slabše od tega, da ležite budni ponoči, ker ne morete ustaviti svojih misli in skrbi.
Premlevate dogodke dneva, s poudarkom na tem, kaj bi se še lahko zgodilo jutri, nervozno opazujete kako mineva dragoceni čas, ki je sicer namenjen spanju in počitku, dokler se ne spravite v stanje tako visoke napetosti in "zživciranosti", da imate občutek, da nikoli ne boste zaspali...
Tukaj je preprost terapevtski namig, ki ga pogosto predpisujemo pri ljudeh, ki jih rado skrbi oziroma radi skrbijo: kar še naprej naj skrbijo.
Seveda ta nasvet prihaja z opozorilom.
Vaše skrbi morate vključiti v vaš dan. Rezervirajte si posebnih 15 ali 20 minut tokom dneva, ki jih boste namenili svojim skrbem. Najbolje je, da je to vsak dan ob istem času.
Prav tako je pomembno, da takrat napišite vaše skrbi v svoj dnevnik. Natančno opišite, kaj je kar vas skrbi, kako ste zaskrbljni, ... intenzivno in non stop naj vas skrbi ta čas, ki ste si namenili svojim skrbem. Svoj um naravnajte tako, da je rezervirani čas res namenjen skrbem, potem pa naj vas ne skrbi več tisti dan, saj vas bo lahko ponovno skrbelo naslednji dan ob isti uri.
Razlog za ta manever je dvojni – nočne skrbi postanejo navada in s tem poskrbite, da ta navade preskoči v drug del dneva, ko je to normalno, ko bedite.
In drugič, raziskave ugotavljajo, da ta manever, ko si skrbno zapisujete skrbi ob določenem času dneva na čuden način tudi briše skrbi.
Viri: 1.Hawkes, G., Houghton, J., Rowe, G. (2009). Risk and worry in everyday life: Comparing diaries and interviews as tools in risk perception research. Health, Risk & Societ. 11(3). 209-230.
