Zaprete oč in se zavedajte sebe, zavedajte se objektov, ki se pojavijo v vaši zavesti.... Skozi prebujanje Opazovalca svojega uma odkrijemo, da je v človeški zavesti skrit prostor vedno prisotne lahkotne odprtosti in zavedanja. To je meditativno zavedanje. Klasična jogijska besedila mu pravijo četrto stanje zavesti, ali samaadi ali kenšo v Zenu.
Ljubeča pozornost usmerjena nase
Jaz psihološko gledano velja za
najlažje, po drugi strani pa tudi najtežje mesto za začetek razvoja mette. Metta Bhavane ne smemo
začeti nikjer drugje, kot pri sebi. Najprej vadimo na sebi, da lahko
ohranjamo nadalje ljubečo pozornost tudi do drugih ljudi, ki jih
imamo radi, do neznancev in celo do ljudi, ki jih ne maramo kaj
dosti. V nasprotnem primeru lahko kaj hitro zapademo v občutek
žalosti, zdolgočasenosti ali celo jeze, zamere in gneva. Te
čustva pa nas le razdvajajo in poglabljajo strah in nezadovoljstvo..
„Če človek nima podlage iz mette, na kateri bi lahko gradil,
njegova prizadevanja ne bodo trajala. „ (Visuddhimagga 9,3–7)
"V
veselju in varnosti naj bodo vsa bitja dobro." torej tudi jaz...
Pri
sebi začnemo tudi zato, ker nam je pogosto težko ljubiti se in se
sprejeti takšni kot smo. To pa ne pomeni, da nam ni potrebno ničesar
več spremeniti, vendar lahko rastemo in se spreminjamo v polno
povezano bitje le skozi lastno sprejemanje. Zato je prvi vidik Metta
Bhavane tako bogat in pomemben v sebi.
„Naj
mi bo dobro na tej Zemlji, naj bom srečen, naj bom sposoben ljubiti in sprejti sebe v celoti...“
"Naj bodo vsa bitja srečna in brez trpljenja, naj jim bo dobro na tej Zemlji in naj bivajo v miru in harmoniji, podpirajoč mater Zemljo, ki jih ljubi in podpira v vsem."
Gojenje Mette Bhavane, kraljice notranje prakse, je pripisana Budi in je ena zelo pomembnih praks pri širjenju človekove zavesti ... Tu se lahko naročite na tečaj meditacije...
Ljubeča pozornost prvoosebno
Ljubeča pozornost 2. del in GOLOVE 20
Razprava o ljubeči naklonjenosti
Zaradi veličastne moči te Metta Sutte,
duhovi ne upajo prikazati se v svojih strašljivih oblikah.
Kdor poje to sutto, dan in noč,
spi mirno, nima slabih sanj in uživa številne koristi.
Pridite, recitirajmo to Metta Sutro!
Tisti, ki so spretni v dobrih praksah
in si želijo doseči to stanje miru, naj sledijo temu;
Človek naj bo učinkovit, pošten, popolnoma iskren,
poslušen, nežen in skromen;
zadovoljen, nezahteven,
z malo dolžnostmi, preprost v življenju, obvladan v čutilih,
diskreten, skromen in ne pohlepno navezan na ljudi.
Človek naj ne dela ničesar,
kar bi mu modri lahko očitali: Samo pomisli;
Naj bodo vsa bitja srečna in varna, naj bodo njihova srca zdrava.
Ne glede na to, katera bitja obstajajo, šibka ali močna, brez izjeme,
dolga, močna ali srednja, kratka ali visoka, velika ali majhna,
vidna ali nevidna, blizu ali daleč, rojena ali nerojena,
Naj bodo vsa bitja srečna!
Naj nihče ne zavaja drugega, niti ne zaničuje kogarkoli.
Z jezo ali zlobo naj nihče ne želi škodovati drugemu.
Tako kot bi mati zaščitila svojega edinega otroka,
tudi z žrtvovanjem lastnega življenja,
razvijajmo neskončno ljubečo dobroto do vseh bitij.
Pošljimo neomejeno ljubečo dobroto celemu svetu, zgoraj, spodaj in vse naokoli, svobodno in brez sovraštva ali zamer.
Naj bo sede, stoje, hode ali leže,
dokler smo budni,
razvijajmo to zavedanje,
to pravijo, je najvišje vedenje.
Ne sledimo napačnim pogledom ampak čisto in modro, ne da bi bili navezani
na številne užitke, da se ne bi ponovno rodili.
"Menih se odloči meditirati sam. Odmaknjen od svojega samostana, vzame čoln in gre na sredino jezera, zapre oči in začne meditirati. Po nekaj urah nemotene tišine nenadoma začuti udarec drugega čolna. Z zaprtimi očmi čuti, kako se jeza dviguje, in ko odpre oči, je pripravljen kričati na čolnarja, ki si je upal motiti njegovo meditacijo. Ko pa odpre oči, vidi, da je čoln poleg njega prazen, neprivezan, plava sredi jezera ...
V tistem trenutku menih doseže samospoznanje in razume, da je jeza v njem; preprosto ga mora zadeti zunanji predmet, da ga izzove. Po tem se vsakič, ko sreča nekoga, ki razdraži ali izzove njegovo jezo, spomni; druga oseba je samo prazen čoln. Jeza je v meni. " Tič Nhat Hanh
Strokovna
revija Psychiatria Danubina je junija objavila rezultate obsežne
raziskave, ki je zajela 1002 Slovenca o pogostosti razdraženosti in
živčnosti pri Slovencih. Če na kratko povzamem ugotovitve: razdraženost in živčnost sta pogosti in veliki zdravstvi težavi Slovencev. Kar 38 % Slovencev ima tovrstne težave!
Po živčnosti in razdražljivosti prednačijo ženske, starejši in ljudje s
kroničnimi obolenji. Med njimi jih je največ z osnovnošolsko izobrazbo.
Toliko o statistiki.
Verjetno ste že med branjem postali malo
razdraženi in živčni in ste si rekli, seveda, kdo pa v današnjih
slovenskih političnih, ekonomskih, socialnih razmerah lahko ostane
miren!
Vendar – tudi živčnosti in razdraženosti se lahko izognemo v večini primerov in to z dokaj preprostimi tehnikami.
Na primer: Ena
od teh tehnik je tako preprosta, da jo lahko vadite kar med jedjo, ko
pretikate televizijske kanale, ko si umivate zobe, ko vrtnarite... Pri vseh enostavnih opravilih, enostavno uporabljate svojo ne-dominantno roko.
Če ste desničar si torej umivate zobe, jeste, ... z levico.
Samokontrole se učimo enostavno tako, da jo treniramo: v tem primeru se
upirate potrebi po uporabi dominantne roke.
Samo-kontrola je ena od bolj fascinantnih vidikov človeškega
vedenja, zato znanstveniki tudi pogosto obravnavajo v svojih študijah.
Poglejmo
si kako je bila zasnovana študija, ki je ocenjevala uspešnost zgoraj
opisane tehnike uporabe ne-dominantne roke kot trening samokontrole. V
raziskavi je sodelovalo 70 študentov, ki so dva tedna uporabljali zgoraj
opisano tehniko. Pred pričetkom raziskave so izpolnili vprašalnik
agresiji in nivojih jeze.
Študente so nato razdelili v dve
skupini: v skupino, ki je tehniko izvajala in na kontrolno skupino. V
naslednjih dveh tednih, je aktivna skupina dobila navodila, da izvajajo
samokontrolo pri vsakdanjih opravilih z uporabo ne-dominantne roke čim
večkrat na dan.
Po dveh tednih so vsi študentje prišli nazaj v
laboratorij, da sodelujejo v dveh eksperimentalnih nalogah, katerih
namen je bil izzvati jezo in agresivno vedenje - in raziskovalcem
pomagajo izmeriti, kako uspešen je bil trening.
Najprej so vsi
udeleženci raziskave dobili nalogo, da predstavijo svoje življenjske
cilje popolnemu neznancem preko video klepeta. Študentom so povedali da
naj bi jim ta neznanec dal konstruktivne povratne informacije. V resnici
je bil cilj neznanca, da izzovejo jezo: namesto pravih povratnih
informacij, so bili študentje deležni njegovih žaljivk in jeze. Takoj
zatem so študenti odgovorjali na vprašanja o njihovih nivojih jeze, kot
odziv na neprimerno obnašanje nezanca.
Nato je sledil prekrit
test agresivnega vedenja: študenti so dobili navodila, naj igrajo
tekmovalno igro proti istemu žaljivemu tujcu. Če zmaga študent, lahko
kaznuje žaljivega tujca z močnim zvokom belega šuma. V resnici je bila
igra narejena tako, da so študenti vedno zmagali. Raziskovalci pa so
merili glasnost in dolžino belega šuma, ki so jo namenili tujcu, kot
mero za raven agresije.
Manj jeze, več zadovoljstva je povezano s sposobnostjo samo-kontrole
Glavna ugotovitev raziskave: Manj jeze, več zadovoljstva je povezano s sposobnostjo samokontrole. Upoaba tehnike ne-dominantne roke je učinkovita.
Po
tem, ko so bili študentje deležni žaljive povratne informacije so
tisti, ki so izvajali trening samo-kontrole, bili veliko manj jezni kot
študentje iz kontrolne skupine.
In ko so raziskovalci preučevali le
študente z visokim rezultatom iz Vprašalnika agresivnosti, je bila
razlika še bolj očitna. Naravno agresivni ljudi, ki niso izvajali tehnike samo-kontrole, so večinoma podajali bolj agresivne odmerke hrupa, kot je normalno pričakovano; ampak naravno agresivni ljudje, ki so vadili tehniko samo-kontrolo niso pokazala nobenega neobičajno agresivnega vedenje.
Seveda lahko preprosto tehniko uporabe ne-dominantne roke povežemo s čuječnostjo. Namesto avtomatskega obnašanja postanemo pozorni na svoje obnašanje, smo avtomatično bolj čuječi (tu in zdaj), kar pomeni, da s to preprosto tehniko vadimo ne samo samo-kontrolo, temveč tudi samo-opazovanje, ki je osnova za mirno uravnovešeno življenje brez pozunanjanja problemov preko besa in razdražljivosti.
Za trening čuječnosti in dviga tolerančnega praga si lahko pomagate z redno uporabo VelosimedNevrovadbe.
Znanstveniki so ugotovili, da zadostuje že 10 min vaje v čuječnosti na dan, da so že v 8 tednih vidne pozitivne spremembe v delovanju možganov.
Izvorni članek o raziskavi: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0092656611000250#sthash.GQMJgsBD.dpuf
"(Včasih) se boste soočili z nenadnim in pretresljivim spoznanjem, da ste popolnoma nori. Vaš um je kričeča, blebetava norišnica na kolesih, ki se spuščajo po hribu, popolnoma brez nadzora in brezupa. Niste bolj nori kot včeraj. Tako je bilo vedno vendar nikoli niste tega opazili. " —Henepola Gunaratana
Spoštovani, verjetno se strinjate, da ni nič slabše od tega, da
ležite budni ponoči, ker ne morete ustaviti svojih misli in skrbi.
Premlevate
dogodke dneva, s poudarkom na tem, kaj bi se še lahko zgodilo jutri,
nervozno opazujete kako mineva dragoceni čas, ki je sicer namenjen
spanju in počitku, dokler se ne spravite v stanje tako visoke napetosti
in "zživciranosti", da imate občutek, da nikoli ne boste zaspali...
Tukaj je preprost terapevtski namig, ki ga pogosto predpisujemo pri ljudeh, ki jih rado skrbi oziroma radi skrbijo: kar še naprej naj skrbijo.
Seveda ta nasvet prihaja z opozorilom.
Vaše skrbi morate vključiti v vaš dan. Rezervirajte si posebnih 15 ali 20 minut tokom dneva, ki jih boste namenili svojim skrbem. Najbolje je, da je to vsak dan ob istem času.
Prav
tako je pomembno, da takrat napišite vaše skrbi v svoj dnevnik.
Natančno opišite, kaj je kar vas skrbi, kako ste zaskrbljni, ...
intenzivno in non stop naj vas skrbi ta čas, ki ste si namenili svojim
skrbem. Svoj um naravnajte tako, da je rezervirani čas res namenjen
skrbem, potem pa naj vas ne skrbi več tisti dan, saj vas bo lahko
ponovno skrbelo naslednji dan ob isti uri.
Razlog za ta manever je dvojni – nočne skrbi postanejo navada in s
tem poskrbite, da ta navade preskoči v drug del dneva, ko je to
normalno, ko bedite.
In drugič, raziskave ugotavljajo, da ta manever,
ko si skrbno zapisujete skrbi ob določenem času dneva na čuden način
tudi briše skrbi.
Viri: 1.Hawkes, G., Houghton, J., Rowe, G. (2009). Risk and worry in everyday life: Comparing diaries and interviews as tools in risk perception research. Health, Risk & Societ. 11(3). 209-230.
»Oblikujejo nas naše misli; postanemo to, kar mislimo. Ko je um čist, nas radost sledi kot senca, ki nas nikoli ne zapusti. « —Buda
"Človek lahko spremeni svoje življenje, tako da spremeni svoje razmišljanje." -William James
1. Meditacija srca
spodaj je posnetek dela prve četrtkove meditacije, meditacije srca. V ozadju so binavralni toni, s patonom osnovne Shumanove resonance 7,4 Hz, ki vam pomaga, da lahko hitreje uskladite vse tri svoje centre med seboj, da delujejo skupaj, za skupni cilj in sinhrono. Da boste slišali Shumanovo resonanco, oziroma jo doživljali, poslušajte posnetek s slušalkami. Želim vam prijetno meditacijo, polno odpiranje srca in povezanost znotraj in zunaj: