Ko Senca postane Luč je sestavljen iz dveh delov: 6 spletnih srečanj, vsako uro in pol trajajoče, za pripravo na varno delo s Senco in enodnevna intenzivna delavnica, ki se običajno izvaja v centru Velosimed, kjer se boste potopili neposredno v pokrajino Sence. Znanje in vedenje, ki ga boste pridobili na tej delavnici je lahko odlična tehnika ali praksa integracije holotropnih procesov in nepogrešljiv del resnega holotropnega dela. Na delavnici boste izvedeli:
Da pa se boste soočali s Senco na varen in zdravilen način, bomo najprej zgradili nekatere potrebne spretnosti:
naučiti se uporabljati aktivno imaginacijo za različna notranja fizična,
čustvena ali duševna zdravljenja, za izboljšanje spretnosti ali
načrtovanje vaše prihodnosti ...
(Kdor nima nobenih izkušenj s čuječnostjo ali razvijanjem meta-kognicije, priporočamo, da se pred to delavnico udeleži delavnice Meditacija)
Nato vam bomo prikazali korak za korakom:
To pomeni, da se boste avtomatsko vračali na višji nivo notranjega miru in življenjske radosti, kljub nepredvidenim neprijetnostim na delu in doma, ki bi sicer sprožile stres. Moč odločanja kako se bomo počutili v dani situaciji je v nas, samo navaditi se moramo, da ta moč postane naš zavestni izbor.
Delavnica Ko Senca postane Luč - je lahko tudi odličen dodatek in integracijska aktivnost k delavnici Holotropno dihanje.
Delavnica je namenjena vsakomur, ki si želi pridobiti nazaj:
Namenjena je ljudem,
Senca je junngovski izraz, ki označuje tisti del nas, ki se ga ne zavedamo. Posvetiti v to temo je običajno nelagoden proces, ki vsebuje samo raziskovanje in kukanje v najtemnejše kote naše duševnosti. Da postanemo celi, moramo prinesti Senco v našo zavest, torej jo ozavestiti. Skozi proces spoznavanja svoje Sence se naučimo videti, slišati, zazanavatii in čutiti na nov način - očistimo lečo skozi katero naša zavest gleda na svet in nas same. Odkriti moramo svoje slepe pege in kje smo gluhi. Zavedati se moramo, da v teh slepih pegah in stvareh, ki jih preslišimo leži zaprte veliko energije, ki je, zaradi potlačitev ali popolnoma nedostopna naši zavesti ali pa jo izražamo na neprimeren način: agresivnost, bes, iskoriščanje, pohlep, zamerljivost, ignorantstvo, zaničevanje... in seveda vse te lastnosti pripišemo drugemu.
Verjetno ste si že večkrat zastavili vprašanja kot so:
“Zakaj so verstva tako kompleksne, zavajajoče in polarizirajoče sile v tem svetu?”
Kako je lahko nekaj, kar na eni strani uči toliko ljubezni in življenja, je po drugi strani vzrok toliko smrti, sovraštva in uničenja?”
Na bolj konkretnem nivoju so ta vprašanja sledeča:
„Kako je lahko tisti, ki pridiga o ljubezni, veri, ponižnosti, odpuščanju, dobroti, dobrih delih,... pedofil ali ljudomrznež ali fašist, nacist,...?“
Ali: „Kako ima lahko nekdo, ki pridiga o ničevosti vsega Zemeljskega in zahteva od svojih vernikov, da se vsemu materialnemu odrečejo, v lasti preko 100 hotelov, za vsak dan v letu drugi Rolls Royce?“
Del odgovora na zgornja vprašanja lahko najdemo v Senci. Ko poduhovljenost nekoga raste, z njo raste tudi Senca. Če je ne spremenimo pravočasno v Luč, postane Senca neukrotljiva in plane na dan z neverjetno krutostjo, zverinskostjo in tepta človečnost.
Trda lekcija, ki smo se je naučili v zadnjih nekaj desetletjih, je pokazala, da vsakršno prizadevanje k večji človečnosti, duhovnosti, boljšemu Jazu, uspešno sabotira zatrta Senca, če se z njo ne soočimo.
Včasih je veljala miselnost, da že sama meditacija/kontemplacija poskrbi, da se razreši večina potlačenih vsebin. Toda to očitno ne drži. Dandanes meditira že na milijone ljudi in njihova Senca ostaja nedotaknjena. Tipični primer: nekdo se zaradi življenjskih problemov umakne v budistični samostan, tam redno meditira, doživlja visoko poduhovljenost, notranji mir, celo trenutke razsvetljenosti, samo da potem odkrije, ko se vrne nazaj v realno življenje, da ga čakajo povsem enaki osebnostni problemi... Ali pa duhovnik, ki je pedofil, ali guru-pogoltnež...
Razlog za neučinkovitost meditacije v tem segmentu je ta, da meditacija razširi zavest v „panoramski pogled“, sicer poveča občutljivost za določen problem, vendar za Senco potrebujemo lasersko preciznost in ne povšalno povečano pozornost.
Da „ukrotite“ Senco potrebujete psiho/hipnoterapijo ali psihotehnike (kakršne se boste naučili v delavnici Ko Senca postane Luč na primer), ki točno ciljajo na Senco. Sedaj obstaja že veliko učinkovitih terapevtskih metod za spopadanje s Senco: Gestalt terapija, dialog glasov, razne izkustvene terapije kot je Holotropic Breathwork,,...
„Nihče ne postane razsvetljen s predstavljanjem in iskanjem božje luči, temveč z osvetlitvijo svojih temnih kotov!“ C.G. Jung
Senca ima globoke korenine v evolucijski zgodovini in je verjetno eden najmočnejših in potencialno najnevarnejši aspektov posameznika in/ali skupine ljudi.
V naši Senci se najpogosteje:
Posledica teh razosebljenih aspektov, ki jih pomečemo v, neprodušno črno vrečo – Senco, ki pa jo ves čas vlečemo/nosimo s seboj. In ta vreča povzroča odrezanost od lastnega izvora notranje modrosti.
Da se posameznik lahko vključi v neko sredino mora ukrotiti/zatreti impulze, ki niso drućbenosprejemljivi in sicer tako, da zatre svojo" živalsko" naravo, oziroma vse aspekte, ki so v dani sredini nesprejemljivi. Zatrtje Sence se zgodi s tem, da zgradimo močno Persono, ki zajezi moč Sence. Persona, ki zatre Senco je lahko zelo civilizirana oseba, vendar na račun tega, da zatre svojo spontanost, ustvarjalnost, močna čustva in globoke uvide. Takšna oseba se odreže od lastnega izvora notranje modrosti instinktivnega in intuitivnega dela – odreže se od modrosti, ki je verjetno globlja od vseh znanj, ki mu jih nudi neka socialna sredina oziroma kultura. Življenje brez priznanja Sence postane plitvo, plehko in brezdušno.
V Senci imamo zaklenjene, nam trenutno nedosegljive psihične enrgije.
Če se s Senco ne soočimo in ne prikličemo nazaj v svojo zavest vseh the elementov, naše življenje postane prazno, ponavljajoče se, brez duha in strasti do življenja. Nadaljne vztrajanje, seveda pripelje do raznoraznih psihosomatskih simptomov in obolenj.
Senca vedno pride na plano, ko smo „pritisnjeni ob zid“, ko Egu zmanjka rešitev in ne ve kaj narediti. Če smo Senco spoznali in jo povabili nazaj v zavest, potem so lahko naše instinktivne rešitve zelo hitre in učinkovite, v nasprotnem primeru se lahko zgodi totalen kolaps, popolnoma neprimeren odziv, krutost in krivičnost, bes do drugih okoli nas na eni strani ali žalost, umik, občutek sramu, depresija na drugi strani .
Kadar Ego in Senca/Luč delujeta v harmoniji, se človek počuti živega in poln je ustvarjalnih moči. Ego namesto, da ovira instinktivne impulze, jih kanalizira in sublimira v pravo smer. Zavest se razširi in čutimo večjo jasnost misli in vitalnost.