Drugi letnik:
Podporno svetovalno in psihoterapevtsko delo z neobičajnimi stanji zavesti

Držanje prostora iz perspektive nevro-coachinga (Mojca Studen)

• edinstvenih, na možganih temelječih strategij, ki v trenutku prekinejo vznemirjajoče občutke in misli, sprožene zaradi bolečih izkušenj in preteklih travmatičnih dogodkov.

 •  kako preprosto je znova uravnovesiti tri ključna možganska omrežja, ki so bistvena za ohranjanje optimalnega psihološkega zdravja.


•  kako boleče in travmatične izkušnje preoblikovati v spominske sledi, ki jih lahko nežno umirite, ko vstopite v stanje »sproščene čuječe prisotnosti«.

• kako uporabljati na dokazih temelječe 60-sekundne strategije – razkrite v naših univerzitetnih študijah možganskega slikanja, objavljenih v uglednih revijah – za zmanjšanje kronične anksioznosti in nevrološkega stresa, ki ga lahko povzročijo celo blage oblike čustvene in telesne zlorabe.

•  edinstven komunikacijski proces, ki začasno zadrži pristranska prepričanja in napačne predpostavke ter vam omogoči graditi več zaupanja in intimnosti s prijateljem ali partnerjem, ki je bil ranjen v prejšnjih odnosih.

•  kako lahko PTSD spremeni strukturo možganov, in spoznajte nove raziskave možganskega slikanja, ki kažejo, kako razreševati to ohromljujočo težavo.

• zakaj spomini odsevajo sedanjost, ne preteklosti, in kako opolnomočiti sebe in druge za prakso »posttravmatske rasti«.

•  kako nastajajo lažni spomini in zakaj se avtobiografski spomini nenehno spreminjajo.

•  kako najnovejša nevroznanstvena odkritja o travmi prevesti v nove, praktične strategije.

Modul je posvečen finesam držanja prostora takrat, ko proces prestopi “rob”: ko se klient preplavi, zamrzne, izgubi orientacijo, zdrsne v paranoiden ton, močno regresijo ali disociacijo – ali pa ko se v odnosu pojavijo mejna vprašanja (zaupanje, bližina–distanca, dotik, avtonomija, varnost). V neobičajnih stanjih zavesti se zaznava pogosto okrepi; zato terapevtova notranja koherenca ni več samo ozadje, temveč postane del intervencije. Jedro modula je vprašanje: kako ostati svetilnik (stabilen metronom koregulacije), ne da bi postala turistična vodička, ki razlaga nevihto.

Teoretični del je kratek in uporaben: pogledale bomo osnovno “mrežno” logiko možganov in kako se preklapljajo ključne mreže (npr. doing/izvedba, imagination/default, motivacija, čustvena reaktivnost in salience kot “dirigent”, ki določa, čemu damo pomen). To uporabimo kot zemljevid za prepoznavanje stanja klienta in za izbiro najmanj intruzivne intervencije – po principih nevrocoachinga, kot ga je zasnoval Mark Waldman.

Glavni poudarek je praksa. Trenirale bomo mikro-veščine, ki v realnih situacijah delajo največ: jezik zaupanja (ton, tempo, pogled, “mehka jasnost”), govor v povabilih namesto trditev (da ne zdrsnemo v sugestijo), 2-sekundni odmik pred močnejšo intervencijo, titracijo (doziranje intenzivnosti), orientacijo v prostor, stik s telesom in odnosno koregulacijo. Delale bomo skozi vaje in role-play “skripte” za tipične mejne scenarije.

Primer, ki ga bomo razdelale: klient v razširjenem stanju reče, da “sliši tvojo napetost”. Veščina ni dokazovanje, temveč hitra samoregulacija + preverjanje pomena (“Kaj to pomeni zate? Je to hiperbudnost, projekcija, intuicija, test varnosti?”) – in ohranjanje klientove avtonomije.

Nazaj na splošni opis programa ...

Learning Hub ... 

Večdimenzionalna odnosna fluidnost: celostni okvir živih sistemov

Preplet travmi prilagojene klinične prakse, transpersonalnih, staroselskih in psihedeličnih pristopov

(Regina U. Hess)

Ta modul ponuja integrativen okvir in prakso, ki prepleta travma-informirane klinične pristope, transpersonalno psihoterapijo, domorodne znanosti in sodobno psihedelično znanost v koherenten “whole-person living-systems” pristop. V središču je multidimenzionalna relacijska fluentnost kot meta-veščina: sposobnost zaznave, sledenja in odzivanja na procese znotraj posameznika, v odnosu, v kolektivnih/transgeneracijskih vzorcih ter v odnosu z več-kot-človeškim (ekološkim) svetom. Poudarek je na varnosti in etični “koreografiji” dela: soglasje, pacing, priprava, containment, integracija, aftercare ter reflektivna profesionalna praksa. Kratka predavanja so ves čas povezana s supervizirano izkustveno prakso (telo, kreativne modalnosti, vodena notranja potovanja, strukturirane skupinske oblike), da se uvidi prevedejo v utelešeno odzivnost (response-ability) v vsakdanjem življenju in kliničnem delu.

Na tem modulu boste tudi imeli možnost sitanja na NOSC terapiji.

Modul vključuje dve obvezni pripravljalni spletni delavnici (2 x 3 ure) ter 4-dnevni intenziv v živo. Prvi webinar pokrije temelje relacijske fluentnosti, vloge sitterja, soglasje, pacing in travma-pismenost z nevroznanstveno podporo za prepoznavanje preplavitve ter podporo regulaciji živčnega sistema. Drugi webinar poglobi transgeneracijsko in transkulturno mapiranje vzorcev, ekološko recipročnost kot prakso za vsakdan in integracijo kot “živo disciplino” (aftercare, meje, psiho-higiena praktika, okvir inter-/supervizije).

Kaj udeleženec odnese

• Trening multidimenzionalne relacijske fluentnosti (individualno–interpersonalno–kolektivno–transgeneracijsko–več-kot-človeško), z večjo natančnostjo sledenja procesom in stabilnejšo prisotnostjo praktika. 

• Etičen “container” kot praktična koreografija: soglasje, pacing, priprava, integracija in aftercare v skupinskem in individualnem delu (manj ruptur, več zaupanja in stabilnosti).

• Večja občutljivost za transgeneracijske/transkulturne vzorce (več ponižnosti, več točnosti pri razumevanju simptomov in pomenov). 

• Integracija kot ritem (ne kot intenziteta) + psiho-higiena praktika: konkretni tedenski “integracijski spirali”, odnos z naravo kot regulacija in pomen, ter meje pred/po seansah. 


Nazaj na splošni opis programa ...

Learning Hub ...

Delo s Senco (Tine Papič)

Tematski modul “Senca” je usmerjen v razumevanje in prepoznavanje senčnih dinamik, ki se pogosto aktivirajo v intenzivnih procesih (v odnosu, v skupini, v projekcijah, v odporih).

:





Praksa raziskovalnega pogovarjanja (Matej Černigoj)

Ustvarjanje prostora:
• Prepoznavanje in odpravljanje načinov odzivanja, ki ožajo oziroma zapirajo medosebni
doživljajski prostor: različne oblike vrednotenja, neupravičeno predpostavljanje skupne
resničnosti, svetovanje, pojasnjevanje, interpretiranje.
• Usvajanje načinov odzivanja, ki medosebni doživljajski prostor odpirajo: iskrena vprašanja
(vprašanja brez skritega motiva sporočanja oziroma prepričevanja) ter empatično “ostajanje z”
(ostajanje s klientovim doživljanjem takšnim, kot je, brez poskusov vplivanja nanj).
• Razvijanje sposobnosti “dajanja v oklepaj” (vzpostavljanja distance do resničnosti) – tako lastnih
prepričanj, vrednot in pričakovanj kot tudi povedanega s strani klienta.
Poglabljanje raziskovanja:
• Prepoznavanje raziskovalno plodnih točk v povedanem – kaj iz povedanega izbrati za
nadaljevanje raziskovanja in česa ne.
• Prepoznavanje pripravljenosti druge osebe za odpiranje novega področja doživljanja;
• Prepoznavanje priložnosti za zastavljanje intimnejših vprašanj.
• Prepoznavanje smeri toka pogovora in možnosti ter primernosti vplivanja nanj.
• Vzporejanje povedanega z namenom odpiranja novih področij doživljanja.
• Prepoznavanje pomembnih izpustitev v povedanem ter primernih trenutkov za povpraševanje
po njih.
• Uglaševanje na trenutno čustveno in vitalnostno raven klienta z možnostjo vplivanja nanjo.
• Usvajanje in širjenje klientovega besednjaka.
• Usvajanje in pomoč pri ozaveščanju klientovih implicitnih teorij.

Nazaj na splošni opis programa ...

Learning Hub ...