Nazaj na uvod
Naprej na 2. del
"Kot človeška bitja smo vsi sposobni raziskovanja in odkrivanja, in ta celoten proces je meditacija. Meditacija je raziskovanje samega bistva meditantovega obstoja. Ne morete meditirati brez samospoznanja, brez zavedanja načinov delovanja svojega uma, od površinskih odzivov do najbolj zapletenih subtilnosti misli. Prepričan sem, da ni resnično težko poznati sebe, se zavedati samega sebe, vendar je to težko za večino izmed nas, ker se tako bojimo raziskovanja, tipanja, iskanja. Naš strah ni strah pred neznanim, ampak pred opustitvijo znanega. Le ko um dovoli, da znano izgine, nastane popolna svoboda od znanega, in le takrat je mogoče, da se pojavi nov impulz." Krišnamurti
“Morate odkriti, kaj meditacija je. To je nekaj izjemnega – vedeti, kaj meditacija je – ne kako meditirati, ne sistem, ne praksa, ampak vsebina meditacije. Biti v meditativnem razpoloženju in se poglobiti v meditacijo zahteva zelo velikodušen um, um brez meja, um, ki ni ujet v proces časa. Um, ki se ni zavezal ničemur, nobeni aktivnosti, nobeni misli, nobeni dogmi, nobeni družini, nobenemu imenu – samo tak um je lahko velikodušen; in samo tak um lahko začne razumeti globino, lepoto in izjemno čarobnost meditacije. " Krišnamurti, 1962 7th Public Talk, Bombay
Meditacija je sistematičen proces, ki vas vodi od zunanjega sveta navznoter—od okolja okoli vas do tišine lastnega uma. Sprošča živčni sistem, umirja čute in osredotoča um. V meditaciji sta dva glavna vidika: čuječnost, ali sposobnost opazovanja samega sebe, in koncentracija, sposobnost, da um počiva v svoji osredotočenosti. V meditaciji se telo, dih in um združijo v enoten neprekinjen proces.
V svojem bistvu je meditacija cvetenje duha—osebni odgovor na klic iz notranjosti. Za razliko od bolj znanih načinov, na katere običajno razmišljamo in delujemo, nas meditacija prosi, da se usedemo in umirimo. Nato nam zašepeta o tem, kako biti ustvarjalen v življenju, kaj je resnično in kaj ni, kako se zdraviti in žalovati ter o radostih, ki izhajajo iz preprostega obstoja, namesto iz hrepenenja in prizadevanja. Vse to vodi k izlitju duha, ki prežema tako srce kot um.
K meditaciji smo lahko še posebej pritegnjeni v času potrebe. To so trenutki, ko se življenjska zgodba nepričakovano obrne: zdravstvena težava se je morda poslabšala; morda smo storili napako, ki je ne moremo uskladiti s tem, kar smo; ali pa smo izgubili nekaj dragocenega, česar ne moremo sprejeti kot izgubljeno. V takšnih trenutkih strategije, ki jih običajno uporabljamo za upravljanje zadev, ne delujejo več, in poiščemo globlji, tišji vir negovanja, da bi si pomagali ponovno opredeliti življenje.
Seveda pa vsaka inspiracija za meditacijo ni vzpodbujena s težavami ali potrebami. Lepota prav tako navdihuje meditacijo—lepota narave, umetnosti in glasbe. Ko nas premakne želja, da bi izsledili lepoto do njenega izvora, je to klic meditacije.
Meditacija se včasih začne kot način, kako vnesti red v notranje življenje, kot metoda discipliniranja uma. Lahko izvira tudi iz občutka hvaležnosti ali preproste radovednosti. Najpogosteje pa je odziv na duhovno hrepenenje—prepričanje, da je neposredno spoznanje višje zavesti na nek način smisel življenja.
Vsak izmed mnogih razlogov za meditacijo služi kot vabilo—vrata, ki odpirajo pot k praksi. Ko opravi svoje delo, vabilo lahko ostane precej blizu površine, kot opomnik, ki ga je treba upoštevati, ali pa se umakne v ozadje.
Če imamo srečo, bo karkoli nas je pripeljalo do meditacije spodbudilo nekaj večjega, da se pojavi. To bo zacvetelo v stanje duha, ki ga ni mogoče zajeti z besedami. Ta obilna polnost zavesti je sad meditacije. To je razlog, zakaj naša srca vztrajajo v praksi. To je vsevednost, v katero se predajamo s svojim skromnim znanjem. Na svoj paradoksalen način, ko nas meditacija pokliče, to stori s šepetom, ki nas vrača tako v polnost kot v tišino. Dr. Rolf Sovik; Himalaya Institut
Nazaj na uvod
Naprej na 2. del
Kaj je meditacija?
Iz zbranih definicij meditacij v dodatku na koncu tega dela tečaja, je razvidno, da je beseda meditacija lahko razumljena zelo različno. Od tega, da označuje razmišljanje o nečem, nekateri uporabljajo to besedo celo za domišljiska potovanja, za nekatere pa pomeni zelo konkretno prakso obračanja pozornosti navznoter, vendar so tudi tu prijemi, nameni in cilji različni.
Tu nas zanima meditacija v tem zadnjem pomenu besede: torej zavestno umirjanje uma – zavest naj bi bila budna, večinoma usmerjena navznoter. Poudariti je treba, da meditacija kot taka ni del religije; pod besedo meditacija razumemo sklop tehnik in idej, ki imajo dokaj dobro definirane principe, metode namene in cilje. Meditacija je torej precej širok pojem, ki združuje različne tehnike, načine in pojmovanja le-teh. V grobem iz zgornjih definicij lahko izluščimo glavne lastnosti meditacije:
1. koncentracija/ popolna pozornost/ osrediščenost na izbran objekt, stabilnost
2. prepuščanje/ opuščanje/ sproščanje, nenavezanost
3. preprosto prisostvovati v tem kar je
4. transcendentna zavest enosti, ko se meja med subjektom in objektom, opazovanim in opazovalcem med vedenjem in tistim, ki ve zabriše.
Na prvi pogled so te lastnosti zelo različne in so si celo nasprotne: nenehen trud ohranjati koncentracijo in popolni fokus na danem objektu na eni strani in prepuščanje, sproščenost, popolna nenavezanost na drugi strani npr. Vendar pa je iz zapisov starih duhovnih praks razvidno, da so te stopnje v meditaciji: najprej preko koncentracije in fokusiranja stabiliziramo um, ki se v tej stabilnosti nato lahko sprosti in začne nenavezano in nekonceptualno kontemplirati o naravi opazovanega objekta, o njegovi esenci, bistvu. V neki točki se zavest lahko razširi čez vse kar v danem trenutku obstaja...
Meditacijo običajno opisujemo kot trening duševne pozornosti, ki nas prebudi izven pogojenega uma in običajnega mišljenja ter razkrije naravo resničnosti. V tem tečaju se proces in sadovi meditacijske prakse razumejo kot Naravna Prisotnost oziroma Pristnost (Shizen) Prisotnost je pozorno in jasno prepoznavanje dogajanja - tukaj, zdaj - in odprtost, ki omogoča prostor, ki vključuje vse izkušnje. Obstaja veliko podpornih strategij (imenovanih "spretna sredstva"), ki ustvarjajo ugodno vzdušje za poglabljanje prisotnosti. Umetnost prakse te strategije uporablja z radovednostjo, prijaznostjo in lahkotnim dotikom. Modrost prakse je spomniti se, da je Naravna Prisotnost vedno dosegljiva in že tukaj. Ljubezniva pozornost do vsega je naše bistvo.
Zanimiv intervju z dr. Matejem Černigojem: https://www.sfu-ljubljana.si/sl/blog/intervju-z-dr-matejem-cernigojem-aktivna-pasivna-zivost
Kako vzpostaviti dnevno meditativno prakso
Odnos je vse.
Meditacijskih strategij je sicer veliko, vendar je v smislu duhovnega prebujenja pomembna vaša zavzetost ali iskrenost. Namesto da bi na svoj seznam dodali še eno »treba«, se odločite za vadbo, ker vas zanima povezovanje s svojo prirojeno sposobnostjo ljubezni, notranje vedrine, jasnosti in notranjega miru. Naj bo ta iskrenost vzdušje, ki neguje kakršno koli obliko vaše prakse.
Primarni vidik odnosa je brezpogojna ljubeznivost in sprejemenaje do celotnega meditativnega procesa. Ko smo prijazni do druge osebe, obstaja kakovost sprejemanja. Kljub temu v meditacijo pogosto vstopamo z neko idejo o vrsti notranje izkušnje, ki bi jo morali imeti, in s presojo o tem, da tega ne »delamo pravilno«. Resnično - ni "prave" meditacije in prizadevanje, da bi jo pravilno uredili, krepi občutek nepopolnega, prizadevajočega sebe.
Namesto tega dovolite, da bo izkušnja meditacije takšna, kot je. Zaupajte, da če boste iskreni v svoji nameri, budni in odprtega srca, vas bo sčasoma vadba odpeljala domov do občutka celovitosti in svobode.
Prijaznost vključuje tudi radovednost za to, kar se pojavi - naj bodo to prijetni občutki ali strah, mirnost ali zmedenost. Srčni izraz prijaznosti je dobrohotnost - skrbno gledamo na življenje v nas in okoli nas.
Ustvarjanje prostora / okvira za meditacijo:
Še posebej na začetku je pomembno, da si rezerviramo čas in ustvarimo prostor za gojenje meditacijske prakse.
Pravi čas - jutro je pogosto bolj zaželeno, ker je um morda bolj umirjen kot pozneje čez dan. Najboljši čas pa je čas, za katerega se lahko realno zavežete, da boste redno meditirali. Nekateri se odločijo za dve ali več kratkih meditacij, morda ena na začetku in ena na koncu dneva.
Če se vnaprej odločite za trajanje meditacije, boste lažje podprli svojo prakso. Za mnoge je izbrani čas med 5-45 minutami. Najnovejše nevrološke raziskave kažejo, da imajo vidni učinek že nekajminutne meditacijske prakse. Dolge meditacijske prakse silijo možgane v nezdrave načine delovanje in lahko pripeljejo meditanta v duhovno krizo, če, seveda, res močno pretirava. Zdravi, učinkoviti možgani, namreč, ves čas preklapljajo med različnimi glavnimi nevronskimi mrežami (za podrobnejšo razlago si poglejte dodatek na koncu) Če vadite vsak dan, boste morda imeli opazne koristi (npr. manjša reaktivnost, več mirnosti) in boste lahko povečali čas posamezne meditacijske prakse.
.
Ustvarite si prostor - Če je mogoče, namenite prostor izključno vsakodnevneni meditacijski praksi. Izberite sorazmerno zaščiten in miren prostor, kjer boste lahko pustili blazino (ali stol), da se boste vedno lahko vrnili. Morda boste želeli ustvariti oltar s svečo ali navdihujočimi fotografijami, kipi, rožami, kamni, školjkami in / ali tistim, kar vzbuja občutek lepote, čudenja in svetega. Te niso nujne, so pa koristne, če pomagajo ustvariti razpoloženje in vas opomnijo na to, kaj imate radi in kar vas navdihuje.
Določite svoj namen, namero in način:
Obstaja nauk v zenu, ki pravi: "Najpomembneje je zapomniti si najpomembnejše." Na začetku vsakege meditacije je koristno, da se spomnite, kaj vam je pomembno, kaj vas spodbuja k meditaciji. Vzemite si nekaj trenutkov, da se iskreno povežete s srčnimi težnjami. Morda to zaznate kot molitev, ki na nek način posveča vašo prakso vaši lastni duhovni svobodi in svobodi vseh bitij.
NAMEN: vezan na predstavo o cilju
NAMERA: naravnanost, motivacijsko stanje, prioriteta
NAČIN: Kako meditiram?
Najpogostejši izzivi v meditaciji
Na začetku videa podam splošna pravila za pozo telesa v sedeči meditaciji:
Poiščite svojo udobno pozo:
Budna prisotnost je ena od dveh bistvenih sestavin vsake meditacije.
Sedeča praksa: Sedite na stolu, blazini ali pručki čim bolj pokončno, s poravnano hrbtenico in uravnoteženo. Občutek odprtosti in dovzetnost je druga bistvena sestavina vsake meditacije, podpira pa jo namerno sproščanje očitnih in običajnih mest napetosti v telesu. Okoli pokončne drže pustite, da vam ostalo okostje in mišice prosto visijo. Roke naj se udobno naslanjajo na kolena ali naročje. Oči naj se zaprejo, ali če želite, pustite oči odprte, pogled mehak in dojemljiv lahko usmerjen pred seboj v tla ali naravnost predse, v belo steno na primer.
Prosim, ne preskočite koraka sproščanja / spuščanja!
Najpogostejši izzivi v meditaciji: v zgornjem posnetku od 3:02 naprej
Vaje za osrediščenje pred začetkom meditativne prakse
1. VAJA: Ponastavitev zavesti: mehak pogled tava po prostoru, izberite si predmet, ki pritegne vašo pozornost, poimenujte barvo predmeta, opazujte barvo predmeta, različne odtenke, igo svetlobe, sence, teksturo...
2. VAJA: Samoregulacija skozi gibanje: pozornost v telesu in telesu prepustimo, da vodi gibanje/zibanje
3. VAJA: Sproščanje v sede: Lahko večkrat globoko vdihnete in z vsakim izdihom zavestno spustite, sprostite obraz, ramena, roke in predel trebuha. Morda boste morda želeli začeti s pregledom telesa: začnite pri lasišču in počasi premikajte pozornost navzdol, metodično sproščajte in mehčajte vsak del telesa. Zavestno sproščanje telesne napetosti vam bo pomagalo odpreti se vsem, kar se pojavi med meditacijo.Lahko se rahlo zibljete in sproščate predvsem vrat in ramenski obroč...
Dnevna “mala” praksa za utrjevanje meditativne prakse
Opis malih praks je v zgornjem videu: 3_vaja Q&A in male prakse
- Meditiraj vsak dan, oziroma vse dneve, ki si jih rezerviraš za meditacijo.
- Nekajkrat na dan se “ustavi” in si dovoli prekiniti vsaj za nekaj trenutkov svojo običajno zavest in zavedanje: najprej se vrni s pozornostjo v svoje telo, in dihaj živost, ki jo čutiš v sebi, mogoče celo začuti ljubezen do sebe in stvarstva. S polno prisotnostjo nadaljuj opravilo pri katerem si.
- Večkrat se spomni in začuti svoj nvdih za meditacijo, duhovno prebujanje in svobodo.
- Spomni se, da smo na nivoju trplenja vsi enaki, da si vsi želimo osvoboditve in sreče.
- Najdi prijatelje s katerimi lahko skupaj meditiraš.
- Poišči navdihujoče vire.
- Če kdaj izpustiš meditativno prakso ali preprosto pozabiš nanju za kak mesec, se samo preprosto vrni nazaj k meditativni praksi.
Dodatek: Budistična doktrina o ovirah pri meditaciji in meditativnih praksah in štiri plemenite resnice in pot do osvoboditve
Budizem je v svojem razvoju postavil ideje in koncepte, ki nam lahko zelo pomagajo pri vzpostavljanju meditacijske prakse, poleg tega nam meditacija ne te metafore in koncepte lahko prinese prenekater uvid v naravo našega bivanja.
Pet ovir (pañca nivarana)
Pet ovir so mentalne in čustvene ovire, ki preprečujejo umiritev uma in napredek v meditaciji in duhovnem razvoju:
1. Čutna želja (kāmacchanda): Hrepenenje po čutnih užitkih, ki umirajo um in odvrnejo pozornost od duhovne prakse.
2. Slaba volja (vyāpāda): Jeza, sovraštvo in zamere, ki prinašajo nemir in nemir v um.
3. Lenoba in otopelost (thīna-middha): Pomanjkanje energije, zaspanost in duševna otopelost, ki preprečujejo zbranost in jasno zavedanje.
4. Nemir in skrb (uddhacca-kukkucca): Nemir in zaskrbljenost glede preteklih dejanj in prihodnjih dogodkov, ki ovirajo umiritev uma.
5. Dvomi (vicikicchā): Pomanjkanje zaupanja in dvomi o poti, učitelju ali lastnih sposobnostih, ki preprečujejo zavezanost praksi.
Pet agregatov (pañca skandha)
Pet agregatov opisuje pet sestavin, ki tvorijo posameznika in njegovo izkušnjo resničnosti:
1. Telesna oblika (rūpa): Materialni vidik, fizično telo in čutni organi.
2. Občutki (vedanā): Čutni in duševni občutki, ki so lahko prijetni, neprijetni ali nevtralni.
3. Zaznavanje (saññā): Proces prepoznavanja in označevanja čutnih in duševnih izkušenj.
4. Mentalni formacije (saṅkhāra): Vse duševne formacije, vključno z mislimi, čustvi, namerami in hotenji.
5. Zavedanje (viññāṇa): Zavedanje ali zavest, ki omogoča zaznavanje in izkušnjo sveta.
Štiri plemenite resnice (cattāri ariyasaccāni)
Štiri plemenite resnice so temeljni budistični nauk, ki opisuje naravo trpljenja in pot do njegovega prenehanja:
Ti koncepti so temeljni za razumevanje budistične prakse in filozofije, saj ponujajo celovit pogled na naravo trpljenja in poti do osvoboditve:
1. Plemenita resnica o trpljenju (dukkha): Spoznanje, da je življenje prežeto s trpljenjem in nezadovoljstvom, bodisi fizičnim, duševnim ali čustvenim.
2. Plemenita resnica o izvoru trpljenja (samudaya): Spoznanje, da je izvor trpljenja hrepenenje (tanha) in navezanost na minljive stvari.
3. Plemenita resnica o prenehanju trpljenja (nirodha): Spoznanje, da je mogoče prenehati trpljenje s preseganjem hrepenenja in navezanosti, kar vodi do stanja nirvane.
4. Plemenita resnica o poti, ki vodi do prenehanja trpljenja (magga): Pot, ki vodi do prenehanja trpljenja, je plemenita osemčlena pot, ki vključuje:
1. Pravilen pogled (sammā-diṭṭhi): Razumevanje štirih plemenitih resnic.
2. Pravilna namera (sammā-saṅkappa): Namere nenasilja, sočutje in opustitve hrepenenja.
3. Pravilni govor (sammā-vācā): Govorjenje resnice, izogibanje lažem, obrekovanju in sovražnemu govoru.
4. Pravilno delovanje (sammā-kammanta): Nenasilna in etična dejanja, izogibanje kraji, ubijanju in neprimernim spolnim odnosom.
5. Pravilen način življenja (sammā-ājīva): Življenje, ki ne škoduje drugim in je v skladu z duhovnimi načeli.
6. Pravilno prizadevanje (sammā-vāyāma): Prizadevanje za preprečevanje negativnih stanj uma in razvijanje pozitivnih stanj.
7. Pravilna pozornost (sammā-sati): Neprekinjena pozornost in zavedanje telesa, občutkov, uma in duhovnih pojavov.
8. Pravilna zbranost (sammā-samādhi): Razvijanje globoke koncentracije in meditativne absorpcije.
Ti koncepti so temeljni za razumevanje budistične prakse in filozofije, saj ponujajo celovit pogled na naravo trpljenja in poti do osvoboditve. Tu je samo njihov oris, če se kdo želi poglobiti v te koncepte obstaja ogromno literature, ki vam lahko pomaga pri tem, najpomembneje pa je, da meditiramo...